Posredovanje zdravstvene oziroma negovalne dokumentacije ter druge dokumentacije staršu mladoletne uporabnice institucionalnih storitev

Datum

31.12.2025

Številka

07120-1/2025/551

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 16. 12. 2025 prejeli vaše vprašanje (kot izvajalca institucionalnega varstva) glede obsega razkritja zdravstvene oziroma negovalne dokumentacije staršu mladoletne uporabnice (12 let), ki je vključena v institucionalno varstvo. Če starš želi:

-celotno zdravstveno in negovalno dokumentacijo,

-negovalne liste, evidenčne liste nege,

-imena in priimke vseh zaposlenih, ki sodelujejo pri oskrbi in zdravstveni obravnavi uporabnice,

-druge zapise, povezane z izvajanjem zdravstvene in vzgojno-varstvene obravnave,

vas zanima, do česa je upravičen na podlagi:

-Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP),

-Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2),

-Splošne uredbe o varstvu podatkov ali

-drugih relevantnih predpisov.

Nadalje vas zanima, ali ima starš pravico do:

-celotnih negovalnih listov,

-internih strokovnih zapisov zaposlenih,

-celotne interne delovne dokumentacije,

-razkritja imen in priimkov vseh zaposlenih, ki sodelujejo pri obravnavi uporabnice; v zvezi s slednjim vas zanima meja med pravico starša do obveščenosti in dolžnostjo izvajalca, da varuje osebne podatke zaposlenih ter notranjo dokumentacijo, ki je namenjena strokovnemu delu in zagotavljanju sledljivosti obravnave.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih in ob upoštevanju dejanskega stanja konkretnega primera. Zato je odgovor v nadaljevanju splošen, pogojen in omejen.

Starši (pod pogojem, da za to ni omejitev po 20. členu ZVOP-2 ali jim ni omejena starševska skrb) ali drugi skrbniki mladoletnega (12 letnega) uporabnika institucionalnih storitev se lahko seznanijo z osebnimi podatki oziroma z dokumentacijo, ki jo vodi zavod v naslednjih primerih:

Zdravniška zdravstvena dokumentacija

Negovalna zdravstvena dokumentacija

Osebna imena zaposlenih v dokumentaciji

Interni strokovni zapisi v zvezi z obravnavo

ZPacP

(41. člen)

Da, v celoti

Da, v celoti

Da, če se nahajajo v zdravstveni dokumentaciji

Presoja je odvisna od tega, ali gre za zdravstveno dokumentacijo

Splošna uredba

(15. člen)

Da - vsi zapisi, ki se neposredno in objektivno nanašajo na otroka

Da - vsi zapisi, ki se neposredno in objektivno nanašajo na otroka

Da, če se osebna imena nanašajo tudi na otroka (odvisno od konkretnega besedila in konteksta)

Da - vsi zapisi, ki se neposredno in objektivno nanašajo na otroka

ZVOP-2

Glede vsebine pravice ZVOP-2 nima posebne ureditve, vendar 20. člen izjemoma omogoča omejitev pravice staršev ne glede na to, na kateri pravni podlagi starši zahtevajo seznanitev.

Obrazložitev:

1.Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo

Če starši zahtevajo seznanitev z zdravstveno dokumentacijo (sem spada tudi negovalna dokumentacija) in se sklicujejo na 41. člen ZPacP, so pod zgoraj omenjenimi pogoji (ni omejitve starševske skrbi ali izjem po 20. členu ZVOP-2) upravičeni do celotne zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša na otroka, vključno z osebnimi imeni zaposlenih in drugih oseb, ki se pojavljajo v dokumentaciji.

IP ne more vnaprej in izven konkretnega nadzornega postopka presojati, kateri dokumenti pri določenem upravljavcu štejejo za zdravstveno dokumentacijo. V skladu s 17. točko 2. člena Zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ) je to »izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo ter strukturirani in nestrukturirani podatki, ne glede na obliko zapisa in nosilec zapisa podatkov, ki so povezani s pacientovim zdravstvenim stanjem in so potrebni za izvajanje pravic ali obveznosti, določenih z zakonom, ali nastanejo ali so prejeti pri zdravstveni obravnavi pacienta«.

2.Seznanitev z drugo dokumentacijo

Možno je, da v nekem konkretnem primeru interna strokovna (delovna, vzgojna) dokumentacija o obravnavi otroka ne sodi v zdravstveno dokumentacijo. Vendar je to odvisno od konkretne vsebine posameznega dokumenta, namena nastanka in uporabe dokumenta, načina njegove hrambe, podlage za njegov nastanek, kdo ga je ustvaril in v zvezi s katero obravnavo, dejavnosti upravljavca in podobno.

Če določena dokumentacija ne sodi med zdravstveno dokumentacijo, se 41. člen ZPacP ne uporablja ne glede na to, da dokument morebiti vsebuje zdravstvene podatke. Če taka dokumentacija vsebuje osebne podatke, ki se objektivno in neposredno nanašajo na otroka (torej na njegovo stanje, ravnanje, status, njegova razmerja, lastnosti, lokacijo, udeležbo pri nečem, premoženje itd.), so starši do te lahko upravičeni kot otrokovi zakoniti zastopniki na podlagi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz 15. člena Splošne uredbe. Ta pravica se nanaša na osebne podatke, ki se lahko nahajajo na celem dokumentu ali na delu nekega dokumenta. Zato je pravica do seznanitve odvisna od tega, ali se nek del dokumenta oziroma zapis v dokumentu (ali mora kar celotni dokument) neposredno in objektivno nanaša na otroka, kar se presoja glede na njegovo vsebino in spremljajoče okoliščine. Zato je možno, da interna strokovna (delovna, vzgojna) dokumentacija o obravnavi otroka vsebuje tudi osebne podatke otroka v obsegu celotnih dokumentov ali v obsegu posameznih delov dokumentov.

3.Omejitev pravice staršev

ZVOP-2 vsebinsko ne ureja pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo ali pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, temveč določa le nekatera postopkovna vprašanja (npr. v 14. členu). Določa tudi izjemo oziroma omejitev pravice do seznanitve (tako po ZPacP kot po Splošni uredbi), kadar to pravico uresničujejo zakoniti zastopniki, in sicer v 20. členu. Ta določa, da »lahko upravljavec izjemoma zavrne zahtevo posameznika iz 15. do 22. člena Splošne uredbe ali dostop do osebnih podatkov iz posameznikove zdravstvene dokumentacije, vložen prek zakonitega zastopnika, če obstajajo konkretne in objektivne okoliščine, zaradi katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da bi bile zaradi seznanitve z določenimi osebnimi podatki neposredno ali posredno prizadete koristi, pravice ali upravičeni interesi mladoletnih oseb ali oseb, postavljenih pod skrbništvo ali drugih oseb, za katere tako določa zakon, ter če te pravice in interesi pretehtajo nad interesi zakonitega zastopnika za seznanitev«. Kakršna koli zaščita zaposlenih ni utemeljen razlog za uporabo te izjeme oziroma za omejitev pravice do seznanitve. V primeru, da gre za osebne podatke z dvojno naravo, se presoja glede na vse okoliščine primera upoštevajoč zlasti 4. odstavek 15. člena Splošne uredbe.

4.Osebni podatki zaposlenih

Če se osebni podatki zaposlenih (npr. osebna imena v kombinaciji z opravljenim delom z otrokom ali v kombinaciji z izraženim mnenjem o otroku) pojavljajo v zdravstveni dokumentaciji, to ni ovira za uresničitev pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po 41. členu ZPacP. Če pa se osebni podatki zaposlenih pojavljajo v drugi dokumentaciji, je pravica do seznanitve odvisna od tega, ali je možno te osebne podatke hkrati šteti za osebne podatke otroka, saj je v tem primeru relevantna podlaga v 15. členu Splošne uredbe. Na primer zapis, ki se nanaša na opravljeno delo z otrokom, zapis strokovnega mnenja zaposlenega o otroku, zapis zaposlenega o otrokovem ravnanju ali o lastnostih otroka, o njegovem stanju in podobnih podatkih, načeloma predstavlja tudi osebne podatke otroka. Če pa gre za zapis, ki se nanaša le na zaposlenega in nima nobene očitne zveze z otrokom, potem starši do tega zapisa niso upravičeni niti na podlagi 15. člena Splošne uredbe. V primeru, da gre za osebne podatke z dvojno naravo, se presoja glede na vse okoliščine primera upoštevajoč zlasti 4. odstavek 15. člena Splošne uredbe.

Če gre za javne uslužbence, je treba upoštevati tudi, da so podatki, povezani z opravljanjem dela, prosto dostopne informacije javnega značaja (o tem gl. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

Prijazen pozdrav.

Pripravil: dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.