Odstranitev intimnih vsebin

Datum

06.03.2026

Številka

07121-1/2026/207

Kategorije

Moderne tehnologije, Pravica do izbrisa - pozabe, Razno, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da pripravljate analizo pravnih vzvodov za učinkovito in hitro odstranitev intimnih posnetkov in drugih vsebin. Zanima vas, ali ZVOP-2 omogoča takšno odstranitev nezakonitih vsebin – tako po postopku po 30. členu ZVOP-2 kot v okviru inšpekcijskega postopka. Zanima vas, ali so kakršnekoli prepreke, ki bi IP onemogočale izvajanje odstranitev takšnih vsebin, in katere so te prepreke. Katere spremembe zakonodaje, bi po mnenju IP to izboljšale. Zanima vas, ali IP prejme takšne zahteve in koliko na leto.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru svojih pristojnosti nadzoruje zakonitost obdelave osebnih podatkov. V kolikor objavljeni posnetki, fotografije ali druge vsebine vsebujejo osebne podatke (tj. posameznika na fotografiji ali posnetku je mogoče določiti ali je določljiv), gre za obdelavo osebnih podatkov. Pristojnosti IP pa ne segajo na področje obdelave osebnih podatkov s strani fizičnih oseb med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

V primeru objave intimnih fotografij na spletu brez privolitve posameznika IP svetuje, da posameznik pri upravljavcu podatkov uveljavlja svojo pravico do izbrisa oziroma pozabe. Posameznik ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše njegove osebne podatke (npr. posnetek, na katerem je določen ali določljiv posameznik). Upravljavec mora o zahtevi odločiti najkasneje v enem mesecu. Posameznik se lahko zoper zavrnilno odločitev ali v primeru neodzivnosti upravljavca v navedenem roku pritoži pri IP.

IP takšno pritožbo oziroma prijavo obravnava v okviru postopka s prijaviteljem s posebnim položajem. Če IP v postopku ugotovi kršitev, po uradni dolžnosti odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in kršitev obravnava v skladu s pristojnostmi prekrškovnega organa. Postopek se vodi kot splošni upravni postopek, pri katerem lahko IP uporabi tudi vsa nadzorna pooblastila in izreka vse nadzorne ukrepe, ki mu jih dajejo predpisi. Če gre za pritožbo oziroma prijavo zoper upravljavca, ki je ustanovljen oziroma ima sedež v drugi državi članici, bo kot vodilni nadzorni organ nastopal nadzorni organ iz države članice, kjer je ustanovitev. Posameznik lahko vloži svojo pritožbo neposredno pri tem nadzornem organu.

Inšpekcijski postopek po svoji naravi ni namenjen obravnavi individualnih kršitev pravice varstva osebnih podatkov, temveč je njegov cilj odprava sistemskih nepravilnosti na področju varstva osebnih podatkov, pri čemer mora za uvedbo postopka obstajati javni interes.

IP napotuje na določbe Akta o digitalnih storitvah. Ta posameznikom omogoča, da preko mehanizma prijave in ukrepanja prijavijo nezakonite vsebine (npr. gole fotografije objavljene brez privolitve posameznika). Posamezniki imajo v primeru prijave zoper odločitev spletne platforme pravico do interne pritožbe v okviru spletne platforme. Prav tako lahko svoj spor rešujejo preko mehanizmov za izvensodno reševanje, ki so certificirani za določeno storitev. V Sloveniji je koordinator za digitalne storitve in pristojni nadzorni organ za predstavljene določbe akta AKOS.

IP posameznikom svetuje, da se obrnejo na policijo ali državno tožilstvo, saj bi lahko takšne objave fotografij predstavljale kaznivo dejanje.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da se Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V skladu s sodno prakso Sodišča EU, pa dejavnosti ni mogoče šteti za popolnoma osebno ali domačo v smislu te določbe, če je njen cilj: 1) da se dostop do osebnih podatkov omogoči nedoločenemu številu oseb; ali 2) če se ta dejavnost razširja – četudi le delno – v javni prostor in je tako usmerjena iz zasebnega okolja tistega, ki opravi obdelavo podatkov.

IP prijave posameznikov obravnava v okviru dveh različnih postopkov: 1) inšpekcijskega postopka, 2) postopka prijavitelja s posebnim položajem. V primeru zaznane kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa ima IP tudi prekrškovna pooblastila, to pomeni, da lahko upravljavca oziroma kršitelja obravnava v okviru prekrškovnega postopka.

Inšpekcijski postopek

Inšpekcijski postopek IP začne po uradni dolžnosti s ciljem odprave sistemskih nepravilnosti na področju varstva osebnih podatkov, ko za to obstaja javni interes in je uvedba postopka potrebna in smotrna z vidika teže in narave kršitve. Prijave v tem postopku IP ne obravnava kot vloge za zaščito pravice posameznika, temveč kot pobudo za sistemski nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja upravljavec ali obdelovalec. V tem postopku prijavitelj ne nastopa kot stranka postopka. Identitete prijavitelja v tem postopku IP ne razkrije zavezancu (varovanje tajnosti vira prijave). Sistemski nadzor zagotovi odpravo vseh kršitev v obsegu nadzora, vključno z morebitnimi kršitvami pravic prijavitelja.

Postopek s prijaviteljem s posebnim položajem (30. – 35. člen ZVOP-2)

Postopek s prijaviteljem s posebnim položajem je v opisani situaciji bolj ustrezen postopek. Ta se začne na podlagi prijave posameznika, ki meni, da se določena obdelava njegovih osebnih podatkov s strani upravljavca ali obdelovalca izvaja v nasprotju s predpisi. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v tem postopku zahteva:

ugotovitev, ali se njegovi osebni podatki obdelujejo nezakonito oziroma v nasprotju s Splošno uredbo in ZVOP-2 (in predlaga ukrep za odpravo nepravilnosti) ali

informacije, dostop, izbris, popravek, ipd. v okviru pravic, ki jih ima posameznik po Splošni uredbi (členi 15 - 22) – pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, pravica do izbrisa oz. pozabe, pravica do omejitve obdelave, pravica do popravka, pravica do ugovora itd; v tem primeru mora posameznik pravice predhodno uveljavljati pri upravljavcu njegovih osebnih podatkov, preden vloži pritožbo pri IP. Upravljavec je dolžan odgovoriti v enem mesecu od prejema zahteve. Če upravljavec v predpisanem roku ne odgovori ali če zahtevo posameznika zavrne, lahko posameznik vloži pritožbo pri IP. Rok za vložitev pritožbe je 15 dni od prejema zavrnilnega odgovora.

V tem postopku prijavitelj zahteva, da IP ugotovi kršitev njegove pravice do varstva osebnih podatkov v trenutku vložitve prijave. Če IP v takšnem postopku ugotovi kršitev, po uradni dolžnosti odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in kršitev obravnava v skladu s pristojnostmi prekrškovnega organa. Postopek se vodi kot splošni upravni postopek, pri katerem lahko IP uporabi tudi vsa nadzorna pooblastila in izreka vse nadzorne ukrepe, ki mu jih dajejo predpisi (ZVOP-2, Splošna uredba, ZUP, ZP-1 in področni zakoni). Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

V svoji odločbi IP: 1) ugotovi obstoj ali neobstoj zatrjevane kršitve obdelave osebnih podatkov prijavitelja s posebnim položajem v trenutku vložitve prijave; 2) odredi ukrepe upravljavcu ali obdelovalcu glede obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo na prijavitelja s posebnim položajem, in rok za njihovo izvedbo; 3) določi dovoljen obseg pregleda spisa zadeve za prijavitelja s posebnim položajem.

V tem postopku prijavitelj nastopa kot stranka nasproti upravljavcu ali obdelovalcu. Zato IP njegovo vlogo in vso dokumentacijo, ki jo priloži, pošlje v izjasnitev nasprotni stranki.

Da se takšna vloga lahko obravnava, mora vsebovati:

Čim bolj konkretiziran zahtevek stranke:

zahtevek v zvezi z uveljavljanjem pravic (dostop, popravek, izbris, ugovor, omejitev, prenosljivost), ki ga je posameznik predhodno uveljavljal pri upravljavcu – temu se mora priložiti zahteva, ki jo je predhodno poslal upravljavcu, in morebiten odgovor upravljavca;

zahtevek za ugotovitev kršitve, ki mora vsebovati podroben opis kršitve, predložena pa naj bodo morebitna dokazila kršitve.

Kontaktne podatke stranke in morebitnega pooblaščenca: ime, priimek, naslov stranke in naziv oz. ime, priimek in naslov ali sedež pooblaščenca.

Lastnoročni ali napredni elektronski podpis, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronske podpise, ali s kvalificiranim elektronskim podpisom (elektronski podpis): vloga mora biti lastnoročno podpisana, če se jo vloži po pošti ali osebno, oz. z elektronskim podpisom, če se jo vloži elektronsko.

Prijavo prijavitelja s posebnim položajem lahko posameznik odda tudi na obrazcu IP (Enotna vloga zaradi kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec VOP prijava)), kjer označi »A. PRIJAVA PRIJAVITELJA S POSEBNIM POLOŽAJEM« ali elektronsko prek spletne strani e-uprava: Prijava kršitve varstva osebnih podatkov - prijava prijavitelja s posebnim položajem.

Pravica do izbrisa (12. in 17. člen Splošne uredbe)

Kot pojasnjeno zgoraj, mora posameznik svoje pravice predhodno uveljavljati pri upravljavcu, šele nato se lahko v okviru pritožbenega postopka obrne na IP. Posameznik ima pravico do izbrisa oz. do pozabe, ki je opredeljena v 17. členu Splošne uredbe. Prvi odstavek določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, med drugim v primeru, kadar za obdelavo ne obstaja nobena pravna podlaga ali npr. kadar so bili osebni podatki obdelani nezakonito.

Upravljavec mora podatke izbrisati, razen v primerih, ki so opredeljeni v tretjem odstavku 17. člena Splošne uredbe. Pravica do izbrisa namreč ni neomejena, saj Splošna uredba določa, da izbrisa osebnih podatkov ni mogoče uveljavljati, če je obdelava potrebna npr. za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene ali npr. za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in mora v vsakem primeru izbrisati osebne podatke oziroma posredovati zavrnilni odgovor v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev (tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe). IP v primeru kršitve deluje kot pritožbeni organ v skladu s pristojnosti, ki jih ima v povezavi z vodenjem postopka s prijavo prijavitelja s posebnim položajem.

Torej posameznik lahko v primeru objave intimnih posnetkov in drugih vsebin, ki predstavljajo osebne podatke, pri upravljavcu uveljavlja svojo pravico do izbrisa osebnih podatkov. Upravljavec mora na takšno zahtevo odgovoriti nemudoma (tj. izbrisati podatke ali zahtevo zavrniti), vendar najkasneje v roku enega meseca. Če upravljavec podatkov zahtevo zavrne ali nanjo ne odgovori v roku, lahko posameznik vloži pritožbo pri IP. IP takšno vlogo obravnava v okviru zgoraj predstavljenega postopka s prijaviteljem s posebnim položajem.

IP iz previdnosti dodatno pojasnjuje meje svoje pristojnosti v povezavo s svobodo izražanja. V skladu s prvim odstavkom 73. člena ZVOP-2 je obdelava osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije dovoljena. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen. Posameznik lahko v tem primeru svoje pravice uveljavlja na sodišču, IP ni pristojen organ za odločanje o takšnih vlogah.

Čezmejni pritožbeni postopki po Splošni uredbi

Če je upravljavec osebnih podatkov ustanovljen v tretji državi (npr. družbena omrežja so večinoma ustanovljena v drugih državah članicah, predvsem na Irskem), bo kot vodilni nadzorni organ v pritožbenem postopku nastopal nadzorni organ države članice, kjer ima upravljavec ustanovitev oziroma sedež v EU. To pomeni, da bo vodilni nadzorni organ odločil o prijavi posameznika v skladu s Splošno uredbo in svojim nacionalnim pravom. Posameznik lahko svojo prijavo vloži neposredno pri vodilnemu nadzornemu organ (npr. prijavni obrazec irskega nadzornega organa je dostopen na povezavi: https://forms.dataprotection.ie/contact

). Posameznik lahko svojo prijavo vloži tudi pri IP, ki jo bo v primeru čezmejnega postopka odstopil vodilnemu nadzornemu organu. IP v takem primeru nastopa kot kontaktna točka za posameznika, kar pomeni, da ga obvešča o stanju zadeve in odločitvi vodilnega nadzornega organa.

5.Akt o digitalnih storitvah

IP vas v zvezi z vašim vprašanjem napotuje na institute po Aktu o digitalnih storitvah (Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES), ki so med drugim namenjeni prav odstranitvi nezakonitih vsebin s spletnih platform in drugih ponudnikov storitev gostovanja.

Skladno s 16. členom Akta o digitalnih storitvah morajo ponudniki storitev gostovanja (sem sodijo tudi družbena omrežja, pornografske platforme in druge spletne platforme) uporabnikom omogočiti možnost, da jih obvestijo o morebitnih nezakonitih vsebinah, ki so dostopne preko njihovih storitev (t.i. mehanizmi prijave in ukrepanja). Prijave se vložijo neposredno pri ponudniku storitve, vsebovati pa morajo določene elemente, kot so utemeljitev prijave, informacije o lokaciji vsebine, elektronski naslov prijavitelja, izjavo prijavitelja o točnosti in popolnosti navedb. 

Mehanizmi prijave in ukrepanja morajo biti zlahka dostopni, uporabniku prijazni in omogočati izključno elektronsko predložitev prijav. Ponudnik storitev gostovanja mora prijavitelju brez nepotrebnega odlašanja poslati potrdilo o prejemu prijave. Ponudnik mora prijavitelja brez nepotrebnega odlašanja obvestiti tudi o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporočiti informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi s to odločitvijo.

Akt v prvem odstavku 20. člena določa, da ponudniki spletnih platform prejemnikom storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijavo, za obdobje vsaj šestih mesecev po svoji odločitvi (npr. glede odstranitve informacij) omogočajo dostop do učinkovitega notranjega sistema za obravnavo pritožb, ki jim omogoča, da vložijo elektronske in brezplačne pritožbe zoper odločitev, ki jo je ponudnik spletne platforme sprejel po prejemu prijave, ali zoper odločitve, ki jih sprejme ponudnik spletne platforme z obrazložitvijo, da se informacije, ki so jih zagotovili prejemniki, štejejo za nezakonito vsebino ali so nezdružljive z njegovimi pogoji poslovanja. Njihovi notranji sistemi za obravnavo pritožb morajo biti zlahka dostopni, uporabniku prijazni ter omogočajo in olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb.

Poleg tega akt v 21. členu uporabnikom omogoča tudi, da se obrnejo na certificirane organe za izvensodno reševanje sporov. Ti organi so alternativa sodnim postopkom ter ponujajo hitrejši in stroškovno učinkovitejši način reševanja sporov. Uporabnik lahko izbere kateri koli organ za izvensodno reševanje sporov, ki je pridobil certifikat za določeno vrsto spora (strokovno področje). Seznam organov je dostopen na povezavi: https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/dsa-out-court-dispute-settlement#ecl-inpage-List-of-bodies.

Za nadzor nad predstavljenimi določbami Akta o digitalnih storitvah v RS je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), ki je hkrati tudi koordinator digitalnih storitev v Sloveniji. Posameznik lahko v primeru kršitev določb Akta o digitalnih storitev vloži pritožbo na AKOS. Ta bo pritožbo preučila, jo ustrezno obravnavala, po potrebi posredovala pristojnemu koordinatorju digitalnih storitev v drugi državi članici EU. V povezavi z določbami Akta o digitalnih storitvah vas napotujemo na spletno stran AKOS, kjer so podrobneje predstavljeni mehanizmi in pravice po tem aktu: https://www.akos-rs.si/digitalne-storitve/raziscite/za-uporabnike-storitev.

6.Začasna odredba

Posameznik pa lahko svoje pravice zavaruje tudi na sodišču. V okviru zahteve za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic (134. člen Obligacijskega zakonika) lahko posameznik sodišču z začasno odredbo predlaga zaščito svojih pravic, če je ta nujna za preprečitev težko nadomestljive škode.

7.Zaključno

Splošna uredba nudi mehanizme, s katerimi se lahko osebni podatki (npr. videoposnetek ali fotografija z določljivim posameznikom) izbrišejo. Gre za pravico do izbrisa osebnih podatkov. Posameznik pravico uveljavlja neposredno pri upravljavcu osebnih podatkov.

Postopek s prijaviteljem s posebnim položajem ni namenjen takojšnji odstranitvi nezakonitih vsebin, temveč gre po svoji naravi za dvostopenjski postopek, kjer posameznik svoje pravice uveljavlja pri upravljavcu in če je pri upravljavcu neuspešen, se lahko s pritožbo oziroma prijavo obrne na IP. IP postopa po pravilih splošnega upravnega postopka, v okviru katerega imata obe stranki pravico, da se izjavita o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

IP ne vodi statistike glede prejetih prijav v povezavi z uveljavljanjem pravice do izbrisa intimnih vsebin. Pojasnjujemo pa, da je IP v letu 2024 prejel 21 prijav posameznikov v zvezi s kršitvijo pravice do izbrisa (letno poročilo za leto 2025 še ni objavljeno).

Akt o digitalnih storitvah je akt, ki določa pravila glede nezakonite vsebine pri ponudnikih digitalnih storitev in njihove odgovornosti. Navedeni akt tako posameznikom omogoča, da preko mehanizma prijave in ukrepanja prijavijo nezakonite vsebine (npr. gole fotografije objavljene brez privolitve posameznika). Posamezniki imajo zoper odločitev spletne platforme pravico do interne pritožbe v okviru spletne platforme. Prav tako lahko svoj spor rešujejo preko mehanizmov za izvensodno reševanje, ki so certificirani za določeno storitev. V Sloveniji je koordinator za digitalne storitve in pristojni nadzorni organ za predstavljene določbe akta AKOS.

V primeru objave intimnih vsebin na spletu IP svetuje, da so posamezniki obrnejo tudi na policijo ali državno tožilstvo, saj gre v takšnih primerih lahko za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov iz šestega odstavka 143. člena Kazenskega zakonika.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:

Neja Domnik,

Državna nadzornica

za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka

---

[1]https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

[2]https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2356.