Jedro

Taksna obveznost za postopek s spremenjeno tožbo nastane ob spremembi tožbe (prim. 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke z 18. 12. 2020 zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem I P 10/2018 z 9. 2. 2021 (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da sama krije stroške ugovora (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper plačilni nalog ugodi in plačilni nalog razveljavi. Navaja, da je ugotovitev sodišča, da taksa ni bila plačana, protispisna in v nasprotju z razlogi izpodbijanega sklepa, zaradi česar je ta obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče ob vložitvi nasprotne tožbe odmerilo sodno takso glede na vrednost spora 119.978,39 EUR, pri čemer je spregledalo, da je s sklepom z 10. 6. 2020 zavrglo tožbo za 13.000 EUR. Sodišče je zato ob spremembi tožbe obravnavalo zahtevek v višini 106.978,39 EUR in zahtevek v vrednosti 24.342,74 EUR. Razlika, ki bi jo moral doplačati tožnik za spremembo tožbe, zato znaša 222 EUR in ne 444,00 EUR. Ker je sodišče o zahtevku v višini 13.000 EUR že odločilo, ne more ponovno naložiti tožniku plačilo sodne takse v zvezi s tem zahtevkom. Sodišče je tudi zmotno uporabilo določilo 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s 5. členom ZST-1 in 34. členom ZST-1. Napačno je tudi stališče v judikatu, na katerega se sodišče v izpodbijanem sklepu sklicuje. Sodišče je tudi zmotno uporabilo 185. člen ZPP. Začetek postopka s spremembo tožbe predstavlja zgolj sklep o dovolitvi spremembe tožbe, ki je procesni sklep, na podlagi katerega bo sodišče šele začelo presojati zahtevek. Da je vrednost spornega predmeta po vložitvi tožbe povečana, se šteje šele po tem, ko sodišče spremembo tožbe s sklepom dovoli. To potrjuje tudi stališče v sklepu VSL I Cpg 71/2012. Sodišče mora najprej ugotoviti vrednost spornega predmeta in šele nato odmeriti sodno takso. Dokler pa ne odloči o dovolitvi spremembe tožbe, ne more ugotoviti in določiti vrednost spornega predmeta.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. To je navedlo vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo. Razlogi so jasni in prepričljivi ter omogočajo njihov preizkus. Očitana kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podana. Prav tako ni podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo zatrjuje pritožba in ki jo sodišče stori z napačnim prenosom vsebine listin, zapisnika o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, do česar v obravnavanem primeru ni prišlo.

6. Taksna obveznost za postopek s spremenjeno tožbo nastane ob spremembi tožbe (prim. 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1). Taksna obveznost torej nastane, ko sodišče prve stopnje prejme vlogo s spremembo tožbe. Citirano določilo veže nastanek plačila sodne takse na procesno dejanje, ki predstavlja vložitev tožbe oziroma spremembo tožbe na prejem vloge s spremembo tožbe (prim. sklep VSL I Cp 2068/2018, sklep I Cpg 32/2019 in druge). Pritožbeno stališče, da nastane taksna obveznost za postopek s spremenjeno tožbo (šele) z odločitvijo sodišča o dopustitvi spremembe tožbe nima podlage v citiranem določilu ZST-1, niti ne izhaja iz judikata, na katerega se sklicuje pritožba. Pritožbene navedbe so zato v tem delu neutemeljene.

7. Ker je tožeča stranka razširila tožbeni zahtevek, je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da je za povečano vrednost dolžna plačati (manjkajočo) sodno takso in odločitev oprlo na tretji odstavek 32. člena ZST-1. Pravilen je tudi izračun, koliko znaša razliko med že plačano sodno takso in dolžno sodno takso na podlagi razširjenega zahtevka (prim. 2. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožbene navedbe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče od vrednosti spornega predmeta odšteti znesek 13.000 EUR, za kolikor je zavrglo tožbo, niso utemeljene, saj je bil ta znesek obravnavan glede na vrednost spora 119.978,39 EUR. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da pomeni izpodbijana odločitev dvojno izterjavo sodne takse. Prvostopenjsko sodišče je s plačilnim nalogom naložilo tožeči stranki plačilo sodne takse za povečano vrednost tožbenega zahtevka (za znesek 24.342,74 EUR), kolikor je razlika med vrednostjo tožbenega zahtevka ob vložitvi tožbe in povečani vrednosti. V tem delu sodna taksa ni bila odmerjena, niti je tožeča stranka ni poravnala, zato ne gre za dvakratno odmero niti za dvakratno plačilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj glede na opisano niso odločilnega pomena.

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (1. točka 365. člena ZPP).