Jedro

Izjava nevednosti v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora. Če dolžniku uveljavljana terjatev oziroma njena podlaga ni poznana, je njegova možnost učinkovite obrambe sorazmerna kvaliteti procesnega gradiva, na katerem temelji izpodbijani sklep o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo po pooblaščencu upnica zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor dolžnika zavrne oziroma podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kot bistveno navaja, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel nobenega pravno relevantnega dejstva, ki bi v morebitni pravdi vodilo do zavrnitve tožbenega zahtevka, niti ni ponudil nobenega dokaza, zato je ugovor neobrazložen in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti. Sklicuje se na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 9. 12. 1999 in sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 117/2005, sklepe Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 1539/2009, I Ip 2532/2011 in II Ip 731/2012 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 1524/2010. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Po drugem odstavku 53. člena in drugem odstavku 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (tako Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999). Če dolžnik ne izpolni zahteve za uveljavljanje pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen. Na to posledico je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Kot je odločilo Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007, pa se kot neobrazložen ugovor lahko šteje le tak ugovor, ki ne navaja prav nobenih pravno pomembnih dejstev, oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. V navedeni določbi je Ustavno sodišče RS še zapisalo, da je pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterija obrazloženosti ugovora treba upoštevati pravila o dokaznem bremenu – če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov v tem izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku.

6. V ugovoru je dolžnik navedel, da primarno ugovarja, da bi upnik (fizična oseba) lahko razpolagal z verodostojno listino z oznako „odpravnina“ zapadlo 18. 5. 2013. Navedel je, da se do vtoževane terjatve po višini in po temelju ne more vsebinsko opredeliti, samo posredovani podatki v sklepu o izvršbi namreč ne dajejo nedvoumnega in jasnega zaključka o vsebini njegove morebitne obveznosti. Dalje je navedel, da si pridržuje pravico do podaje konkretnejših ugovornih navedb po predložitvi morebitnih dokazov s strani upnika. Zatrjeval je neobstoj vtoževane terjatve oziroma negativno dejstvo, za katerega ne more ponuditi listinskega dokaza in je dokazno breme na strani upnika, ki ne pojasni temelj svoje terjatve. Podal je tudi ugovor stvarne pristojnosti in nasprotoval priglašenim stroškom upnika.

7. Sodišče prve stopnje je tak dolžnikov ugovor pravilno štelo kot obrazložen. Pri ocenjevanju obstoja kriterijev za obrazloženost ugovora je namreč treba upoštevati tudi, da upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine svojega zahtevka ni treba utemeljevati niti mu ni treba predložiti verodostojne listine (prim. drugi in peti odstavek 41. člena ZIZ). Ob takšni poenostavitvi za upnika bi bilo od dolžnika, ki zatrjuje, da mu verodostojna listina ni poznana, kot je razbrati iz ugovora v konkretni zadevi, nesorazmerno strogo zahtevati navajanje pravno pomembnih dejstev v zvezi s samo terjatvijo, saj bi to povzročilo prekomerno neuravnoteženost položaja strank. Glede na navedeno in ob upoštevanju zgoraj navedene argumentacije Ustavnega sodišča RS ni mogoče slediti pritožbenim navedbam upnika, da tak dolžnikov ugovor ne ustreza standardu obrazloženosti. Dolžnikove ugovorne navedbe predstavljajo zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku v skladu s citirano odločbo Ustavnega sodišča sploh niti ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme prevali na upnika, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da so ugovorne navedbe ostal dokazno nepodprte.

8. Višje sodišče zavrača sklicevanje upnice na različne odločbe Vrhovnega in višjih sodišč, saj se ne nanašajo na v bistvenem podobno situacijo, obenem pa poudarja, da novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča ne gre v smeri povečevanja strogosti v zvezi z obrazloženostjo dolžnikovega ugovora. V skladu s stališči v sklepu Vrhovnega sodišča št. II Ips 24/2013 z dne 13. 3. 2014, ki se nanaša na v bistvenem podobno zadevo kot je predmetna, višje sodišče ugotavlja, da so povzete ugovorne navedbe dolžnika izjava nevednosti, (1) ki v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora. Posebej to velja v konkretnem primeru, ko je dolžnik tudi predlagal (ravno zato, ker terjatve ni mogel preveriti), naj upnik predloži dokaze za temelj svoje terjatve. Če dolžniku uveljavljana terjatev oziroma njena podlaga ni poznana, je njegova možnost učinkovite obrambe sorazmerna kvaliteti procesnega gradiva, na katerem temelji izpodbijani sklep o izvršbi. Gotovost glede predmeta odločanja namreč omogoča pravilno izbiro dokazov in dejstev, s katerimi toženec oporeka zahtevku, kar vse služi zagotovitvi enakopravnega položaja strank v postopku in pravice do izjavljanja.(2)

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

(1) Zobec v: Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 365. (2) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-408/00 z dne 20. 11. 2001.