Jedro

Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o delni ustavitvi izvršilnega postopka določno navesti zneske in datume posameznih plačil, glede katerih se izvršba ustavi, in ne le skupnega zneska teh plačil. Predmet izvršbe v obravnavani zadevi so terjatve iz naslova glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in terjatve iz naslova izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Delna plačila se v tem primeru vračunajo tako, da se najprej odplačajo zakonske zamudne obresti od stroškov in stroški (v vrstnem redu zapadlosti), nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica (288. člen OZ). Za pravilni obračun terjatev, glede katerih se izvršba tudi po delni ustavitvi postopka še nadaljuje, so tako bistvenega pomena podatki o datumih in zneskih posameznih plačil.

Izrek

I. Pritožba zoper točko I izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrže. II. Pritožbi zoper točko II izreka sklepa sodišča prve stopnje se ugodi in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevek upnika za povrnitev stroškov, priglašenih z vlogo z dne 14. 2. 2022, zavrne tudi glede stroškov v znesku 14,93 EUR.

III. Upnik mora dolžniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 87,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

IV. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo delno ustavilo za izterjavo 2.540,47 EUR (točka I izreka) in dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati izvršilne stroške v višini 14,93 EUR (točka II izreka).

2. Zoper sklep se je po pooblaščencu zaradi bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravočasno pritožil dolžnik. V zvezi z odločitvijo pod točko I izreka je menil, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi ustreznega vračunanja delnih plačil v skladu z določbo 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v izreku jasno določiti, za katere zneske, ki so bili plačani na točno določene dneve, se izvršba ustavi. To je po njegovem mnenju še toliko bolj pomembno, ker se navedbe o datumih in zneskih plačil, ki so jih podali dolžnik, izvršitelj in upnik, razlikujejo. Nasprotoval je tudi odločitvi o izvršilnih stroških, sprejeti pod točko II izreka. Izpostavil je, da je do obvestila upnika o prejetih plačilih prišlo izključno na dolžnikovo zahtevo, saj ne prejšnji ne sedanji upnik in tudi ne izvršitelj o teh plačilih sodišču sploh niso poročali. Upniku tudi ni mogoče priznati plačila za obvestilo o plačilih, o katerih je sodišče že obvestil izvršitelj. Tudi če temu ne bi bilo tako, pa upnik zgolj za potrditev dolžnikovega obvestila o delni izpolnitvi ne more biti nagrajen, saj to predstavlja njegovo obveznost po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi, upniku pa naloži plačilo dolžnikovih pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo tej v celoti nasprotoval. Navedel je, da je 14. 2. 2022 na sodišče podal utesnitev predloga za izvršbo na podlagi prejetih plačil dolžnika. V predlogu je podal tudi seznam plačil z natančno navedenimi datumi in zneski plačil, ki se ujemajo tudi z izpiskom izvršitelja z dne 7. 2. 2022. Na izpisku izvršitelja manjka le plačilo z dne 18. 6. 2022 v višini 150,00 EUR in plačila, ki so bila izvršena po 31. 7. 2021. Skupni znesek vseh prejetih plačil do 2. 2. 2022 tako znaša 2.540,47 EUR, za ta znesek pa je bila predlagana tudi utesnitev. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep obdrži v veljavi, dolžniku pa naloži plačilo dodatnih stroškov postopka.

4. Pritožba zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa je utemeljena, pritožba zoper točko I izreka izpodbijanega sklepa pa ni dovoljena.

K točki I izreka:

5. Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o delni ustavitvi izvršilnega postopka določno navesti zneske in datume posameznih plačil, glede katerih se izvršba ustavi, in ne le skupnega zneska teh plačil. Predmet izvršbe v obravnavani zadevi so terjatve iz naslova glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in terjatve iz naslova izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Delna plačila se v tem primeru vračunajo tako, da se najprej odplačajo zakonske zamudne obresti od stroškov in stroški (v vrstnem redu zapadlosti), nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica (288. člen OZ). Za pravilni obračun terjatev, glede katerih se izvršba tudi po delni ustavitvi postopka še nadaljuje, so tako bistvenega pomena podatki o datumih in zneskih posameznih plačil. Da bi bilo jasno, v kakšnem obsegu je izvršba v posledici opravljenih delnih plačil ustavljena, glede katerih terjatev pa se še nadaljuje, mora sodišče prve stopnje v izreku sklepa o delni ustavitvi zato določno navesti datume in zneske posameznih plačil, glede katerih se izvršba ustavi.

6. Ne glede na navedeno pa je ob odločanju o obravnavani pritožbi treba upoštevati, da je bil po izdaji izpodbijanega sklepa v posledici umika predloga za izvršbo, ki ga je zaradi popolnega poplačila vseh terjatev, ki so bile predmet izvršbe, 17. 8. 2022 podal upnik, s sklepom z dne 18. 8. 2022 (pravnomočnim 31. 8. 2022) izvršilni postopek ustavljen in razveljavljena v njem opravljena izvršilna dejanja. Zaradi ustavitve izvršilnega postopka je prenehal dolžnikov pravni interes za pritožbo zoper odločitev o delni ustavitvi izvršbe. Tudi če bi dolžnik s pritožbo v tem delu uspel, namreč to na njegov položaj v predmetnem (ustavljenem) izvršilnem postopku ne bi imelo več nobenega vpliva.

7. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zoper točko I izreka izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkanja pravnega interesa kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

K točki II izreka:

8. Sodišče prve stopnje je upniku (delno) priznalo in dolžniku v plačilo naložilo stroške vloge, s katero je upnik delno umaknil predlog za izvršbo, in sicer v skupni višini 14,93 EUR. Pri tem je štelo, da so bili stroški delnega umika potrebni za izvršbo, saj je upnik sodišče o delnem prenehanju terjatve dolžan obvestiti, upniku pa je priznalo odvetniško nagrado za neobrazloženo vlogo, ki jo je odmerilo po 4. točki tar. št. 39 Odvetniške tarife (OT), in nanjo vezane materialne stroške (2%) ter 22% DDV. Ni pa mu priznalo nagrade za obrazloženo vlogo, ki jo je upnik priglasil v višini 50 točk, in na ta znesek vezanih 2% materialnih stroškov in 22% DDV.

9. Tudi po oceni sodišča druge stopnje je treba kot potrebno za postopek šteti vlogo upnika, s katero ta delno umakne predlog za izvršbo glede plačil, ki jih je prejel neposredno od dolžnika (ne pa tudi glede tistih, ki jih je v okviru izvrševanja sklepa o izvršbi prejel od izvršitelja, saj mora o teh dolžnikovih plačilih, ki imajo na podlagi 84.a člena ZIZ značaj sodnega pologa, sodišče obvestiti izvršitelj in jih sodišče upošteva po uradni dolžnosti). V zvezi s tem ni pomembno, ali je upnik takšno vlogo podal šele potem, ko je na opravljena delna plačila opozoril dolžnik, ali na lastno iniciativo. Vendar pa je upnik na podlagi drugega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upravičen le do povrnitve tistih odvetniških stroškov, do plačila katerih je odvetnik upravičen na podlagi določb OT.

10. Plačilo odvetnika v izvršilnem postopku ureja tar. št. 27 OT in ne tar. št. 39 OT, ki jo je v zvezi z odmero odvetniške nagrade uporabilo sodišče prve stopnje. Ta namreč velja le za storitve odvetnika izven postopka, ne pa za storitve, opravljene v okviru konkretnega izvršilnega postopka. Za te se nagrada obračuna po določbah tar. št. 27 OT. Tar. št. 27 plačilo nagrade določa le za obrazložene vloge.1 Ker vloge z dne 14. 2. 2022, s katero je upnik podal delni umik, ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo, odvetniku zanjo ne pripada nagrada in tudi ne na znesek nagrade vezani pavšal za materialne stroške.2 Sodišče prve stopnje je tako upniku neutemeljeno priznalo stroške delnega umika v znesku 14,93 EUR in jih neutemeljeno naložilo v plačilo dolžniku.

11. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi dolžnika zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa ugodilo in sklep v tem delu spremenilo tako, da je upnikov zahtevek za povrnitev stroškov, priglašenih z vlogo z dne 14. 2. 2022, zavrnilo tudi glede zneska 14,93 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K točkama III in IV izreka:

12. Na podlagi določb prvega in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. V skladu s šestim odstavkom 38. člena ZIZ mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnik, ki je neutemeljeno zahteval povrnitev stroškov svoje neobrazložene vloge z dne 14. 2. 2022, zaradi česar je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa tudi ugodilo, je v tem delu dolžniku stroške njegove pritožbe neutemeljeno povzročil. To pa ne velja za pritožbo v delu, v katerem se nanaša na odločitev o delni ustavitvi izvršbe, sprejeto pod točko I izreka, ki jo je dolžnik izpodbijal iz razloga, ker sodišče prve stopnje v izreku ni specificiralo zneskov in datumov posameznih plačil, zajetih v znesku 2.540,47 EUR, glede katerega je ustavilo izvršbo. V tem delu je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zaradi pozneje odpadlega pravnega interesa zavrglo, tudi sicer pa upnik, ki je v svoji vlogi navedel relevantne zneske in datume prejetih delnih plačil, stroškov pritožbe dolžniku v tem delu ni neutemeljeno povzročil. Sodišče druge stopnje je zato ob smiselni uporabi drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da mora upnik dolžniku povrniti polovico njegovih potrebnih pritožbenih stroškov. Kot take mu je priznalo stroške sestave pritožbe po odvetniku v višini 200 točk (tar. št. 27/6 OT) in 2% materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR skupaj znaša 122,40 EUR, 22% DDV od tega zneska v višini 26,93 EUR in 26,40 EUR sodne takse, skupaj torej 175,73 EUR, upnik pa mora dolžniku povrniti polovico tega zneska, tj. 87,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ). Sodišče druge stopnje dolžniku ni priznalo priglašenih 20 točk za poročilo stranki o drugostopni odločitvi, saj v določbah OT v izvršilnem postopku plačilo nagrade za to opravilo ni predvideno.

13. Upnik se je v odgovoru na pritožbo vsebinsko opredelil le do dolžnikove pritožbe zoper točko I. izreka, odgovor na pritožbo, v katerem je upnik povzel vsebino svojega predloga za delno utesnitev izvršbe z dne 14. 2. 2022, pa v tem delu ni v ničemer prispeval k odločitvi o pritožbi, zaradi česar stroškov odgovora ni mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako kot potrebnih za izvršbo ni mogoče šteti stroškov vloge, ki jo je upnik po pozivu sodišča prve stopnje, da odgovor na pritožbo dopolni, vložil 31. 5. 2022 (tj. po poteku zakonsko določenega roka za odgovor na pritožbo). Upnik mora zato svoje stroške pritožbenega postopka kriti sam.

1 Nagrada za druge (neobrazložene) vloge, vložene v izvršilnem postopku, je bila uvedena šele s spremembami in dopolnitvami OT (Uradni list RS, št. 70/2022 z dne 20. 5. 2022), ki so začele veljati 4. 6. 2022, in sicer v novi tar. št. 31/9 OT. 2 Prim. Gregor Špajzer: O izvršilnih stroških, Pravosodni bilten št. 2/2019, str. 171 in nasl.; VSL Sklep II Ip 857/2020; VSM sklep I Ip 524/2016; VSL sklep II Ip 3038/2009; VSL sklep III Ip 1164/2016.