Jedro

Tožeča stranka ni uspela izkazati, da je bila med pogodbenimi strankami dogovorjena plačljiva uporaba strelišča. Ravno nasprotno, izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je bila uporaba celotnega strelišča z vso pripadajočo opremo in vsemi funkcionalnimi objekti za izvedbo tekmovanja brezplačna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 97334/2017 z dne 23. 10. 2017 in postopek nadaljevalo kot po tožbi (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni po prejemu sodbe plačati 1.394,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 8. 2015 do plačila ter 2.759,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2015 do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 6.150 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2015 do plačila (III. točka izreka). Tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 680.760 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo (IV. točka izreka). Glede stroškov postopka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške do višine 99,4 %, kot bodo razvidni iz posebnega sklepa po pravnomočnosti sodbe (V. točka izreka).

2. S popravnim sklepom z dne 22. 2. 2022 je sodišče prve stopnje odpravilo očitno pisno pomoto iz II. točke izreka odločbe tako, da se ta pravilno glasi, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki zneska 1.394,76 EUR in 2.759,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper II., IV. in V. točko izreka odločbe se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podredno predlaga razveljavitev odločbe v izpodbijanih delih in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V obsežni pritožbi, katero pritožbeno sodišče povzema le v bistvenem, tožeča stranka opozarja na napačnost II. točke izreka odločbe, po kateri naj bi bila toženi stranki dolžna plačati 1.394,76 EUR in 2.759,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, čeprav je ona terjala plačilo teh zneskov od tožene stranke. Navedeni del izreka je v nasprotju z razlogi izpodbijane odločbe, saj iz obrazložitve izhaja, da je sodišče prve stopnje temu delu tožbenega zahtevka ugodilo. Očitno je pri zapisu te točke izreka prišlo do pomote in bi se morala pravilno glasiti tako, da je tožena stranka dolžna plačati dosojene zneske.

Navaja, da tožena stranka ni podala trditev in dokazov glede ugovora aktivne legitimacije, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki gradi na predpostavki, da tožeča stranka ni imela aktivne legitimacije za izterjavo vtoževanih zneskov, napačna. Sodišče prve stopnje je preseglo trditveno podlago tožene stranke in s tem kršilo načelo kontradiktornosti. Da je njena aktivna legitimacija podana, izhaja iz dejstva, da je od Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Fundacija) pridobila sredstva, slednja pa jih sedaj od nje terja nazaj. Tožena stranka je ugovor aktivne legitimacije podala le v zvezi s točko b računa št. 8/2016, s katero pa ji niso bili zaračunani stroški priprave strelišča za Evropsko prvenstvo 2015, ampak uporaba elektronskih tarč in software X. na Evropskem prvenstvu 2015 ter uporaba finalne hale, strelišč in funkcionalnih objektov po izdelani ponudbi. Družba Y., d. o. o. (v nadaljevanju: Y. d. o. o. ) se je zavezala le, da bo tarče zagotovila, ne pa da bodo te na voljo za brezplačno uporabo. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo. Njena aktivna legitimacija je izkazana tudi z dejstvom, da je tudi ona podpisnica Pogodbe o pripravah in izvedbi ESC Evropskega prvenstva 2015 (v nadaljevanju: Pogodba EP 2015), pri čemer je bistven 10. člen pogodbe. Da je račun št. 8/2016 izdala upravičeno, nenazadnje izhaja iz odločbe FURS, številka: DT 0000/2017 z dne 24. 5. 2019. Sklicevanje sodišča prve stopnje na 11. člen najemne pogodbe, sklenjene med njo in Y. d. o. o. je brezpredmetno.

V zvezi z višino najemnine za uporabo finalne hale in strelišča Strelskega centra Z. je sodišče prve stopnje prezrlo dejstvo, da je A. A. izpovedal, da je bil še pred prvenstvom izdelan elaborat in da je bila višina najemnine določena prav na podlagi tega elaborata. V zvezi z višino zahtevka je predlagala tudi izvedbo dokaza z izvedencem ustrezne stroke, vendar ga sodišče prve stopnje ni izvedlo. Prav tako se ni opredelilo do izpovedbe priče B. B., da je pripravil finančni načrt tekmovanja, v katerega je vključil tudi najemnino za halo in strelski center.

Sredstev od Fundacije ni pridobila oziroma jih je morala vrniti, zato temeljni pogoj za brezplačno uporabo opreme ni izpolnjen oziroma je kasneje odpadel. Razlog, zaradi katerega je morala prejeta sredstva vrniti, je brezpredmeten. Sodišče prve stopnje se ob tem ni opredelilo do navedb, da je projekta, za katera je dobila sredstva Fundacije, izpeljala do konca, torej da je nabavila predmetno opremo in končala objekte, tožena stranka in njene članice pa so to brezplačno koristile.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 6. člena Pogodbe EP 2015 zaključilo, da je bila dolžnost Y. d. o. o., da zagotovi elektronske tarče kot bistveni sestavni del vsakega strelskega mesta. S tem je ponovno preseglo trditveno podlago tožene stranke. Slednja ni nikoli trdila, da naj bi bile elektronske tarče bistven sestavni del vsakega strelskega mesta. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb, da se je Y. d. o. o. zavezal le, da bo tarče zagotovil, ne pa da bodo na voljo za brezplačno uporabo. V zvezi s tem sodišče prve stopnje napačno tolmači pisno izjavo in izpovedbo priče C. C., ki ni strokovnjakinja s področja strelstva. Ni v zadostni meri upoštevalo izpovedbe B. B., ki je ustrezno usposobljen in izobražen na področju strelstva.

Višino tožbenega zahtevka je natančno specificirala v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 25. 4. 2019. Predlagala je tudi izvedbo dokaza z izvedenci računalniške, ekonomske in gradbene stroke, zaslišanje prič D. D. in A. A. ter predložila cenik oziroma dogovor o sponzorstvu družbe X. AG in Evropske strelske zveze z dne 25. 2. 2013. Sodišče prve stopnje dokaza z navedenimi izvedenci ni izvedlo, s čimer je zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka. Hkrati je neutemeljen očitek sodišča prve stopnje, da višine svojih zahtevkov ni izkazala.

Obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi s prvo postavko računa št. 8/2016, ki se nanaša na uporabo elektronskih tarč X. za nacionalni prvenstvi v letih 2013 in 2014, je napačna, pavšalna in nesubstancirana. Sodišče prve stopnje se ni konkretizirano opredelilo do njenih navedb in dokazov. Argumentirano je trdila, da je tožena stranka tista, ki je primarno odgovorna za organizacijo tekmovanj. Posebej je opozorila na 2. člen Pravilnika o državnih prvenstvih Republike Slovenije, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Opozorila je tudi na dejstvo, da posamezna društva plačujejo toženi stranki članarino in če društva ne bi bila člani tožene stranke, jim slednja tudi ne bi poverila organizacije posameznih nacionalnih tekmovanj. Izkazala je tudi višino tega zahtevka, pri čemer je predložila ustrezne prevode listin, ki so bile v tujem jeziku.

V zvezi z računom št. 16/2015 ni tožena stranka nikoli trdila, da naj bi bila oprema, ki je predmet tega računa, uporabljena za opremo strelskih mest oziroma za pripravo strelišča v tistem delu, za katerega naj bi bil zadolžen Y. d. o. o. Nikoli ni konkretizirano navajala, da ne gre za opremo, ki je vezana na pomožne infrastrukturne objekte po 10. členu Pogodbe EP 2015. Glede na dejstvo, da je bila sporna oprema potrebna zgolj v času izvedbe Evropskega prvenstva 2015, saj je bila zaračunana tako montaža kot demontaža, ter da gre za najem 16 dni, ni dvoma, da gre za opremo pomožnih infrastrukturnih objektov. Da gre za opremo, vezano na razne pomožne infrastrukturne objekte, izhaja tudi iz predloženega spiska opreme. Zaključek sodišča prve stopnje, da gre za opremo, ki je potrebna za pripravo strelišča in opremo strelskih mest, je napačen in posplošen. Sodišče svojih zaključkov ni obrazložilo. Prav tako je ponovno preseglo trditveno podlago tožene stranke ter se neutemeljeno oprlo na pisno izjavo priče C. C. Sodišče prve stopnje ni navedlo, na podlagi izpovedb katerih prič je sprejelo svojo odločitev. Prezrlo pa je izpovedbi prič E. E. in A. A. Napačna je zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni bila obogatena, ker ni prejela nobenih koristi. Ni bistveno, ali je bil v sferi tožene stranke kakšen denarni tok. Tožena stranka ni za opremo in infrastrukturo plačala ničesar, čeprav bi to moral biti njen strošek. Ne drži zaključek sodišča, da je po Pogodbi EP 2015 strelišče z vsemi funkcionalnimi objekti njeno breme. Bistveno je, da Fundacija od nje terja povrnitev pridobljenih sredstev, zato je njena zaveza o brezplačni uporabi opreme brezpredmetna oziroma neveljavna. Tožena stranka je obogatena, ker za tarče ni plačala ničesar.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev, skupaj s stroškovno posledico.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je tožeča stranka vtoževala plačilo štirih računov v skupni vrednosti 684.914,03 EUR. Svojo terjatev je utemeljevala tudi na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi. V pritožbenem postopku sta sporna le še računa št. 8/2016 (znesek 671.000 EUR) in 16/2015 (znesek 9.760 EUR).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo sledeča dejstva, ki med pravdnima strankama niso sporna oziroma niso (bila) prerekana (drugi odstavek 214. člena ZPP): − pravdni stranki sta 10. 9. 2014 skupaj z Y. d. o. o. in Strelskim športnim društvom ... podpisali Pogodbo EP 2015, na podlagi katere so pogodbenice organizirale in izvedle Evropsko strelsko prvenstvo 2015 (v nadaljevanju: EP 2015); − Y. d. o. o. je lastnik Strelskega centra Z., na katerem je bilo izvedeno EP 2015; − tožeča stranka je bila na podlagi najemne pogodbe ali pogodbe o brezplačnem upravljanju z Y. d. o. o. najemnik oziroma upravitelj Strelskega centra Z. za obdobje od leta 2012 do 2018; − tožeča stranka je z računom št. 8/2016 toženi stranki zaračunala tri postavke, in sicer (1) uporabo elektronskih tarč X. za nacionalni prvenstvi 2013 in 2014 na razdalji 10 metrov (znesek 24.400 EUR), (2) uporabo elektronskih tarč in Software X. na EP 2015 (znesek 36.600 EUR) ter (3) uporabo finalne hale, strelišč 25 m, 50 m za EP 2015 in funkcionalnih objektov po izdelani ponudbi (znesek 610.000 EUR); − tožeča stranka je z računom št. 16/2015 toženi stranki zaračunala postavitev in najem opreme po spisku ter montažo in demontažo, najem 16 dni, 2 zaposlena.

8. V zvezi z očitno pisno pomoto, ki se je sodišču prve stopnje pripetila pri zapisu II. točke izreka izpodbijane odločbe1 in na katero v pritožbi opozarja tožeča stranka, je sodišče prve stopnje 22. 2. 2022 izdalo popravni sklep, ki je 25. 3. 2022 postal pravnomočen. Pomota je tako odpravljena, zato nadaljnji posegi v II. točko izreka izpodbijane sodbe niso potrebni.

9. Tožeča stranka na več mestih v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da je preseglo trditveno podlago tožene stranke (kršitev razpravnega načela po 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP), da ni izvedlo dokaza s predlaganimi izvedenci in kršilo načelo kontradiktornosti (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ter da se ni opredelilo do nekaterih njenih navedb in dokazov, zaradi česar izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

10. Po presoji pritožbenega sodišča navedene kršitve niso podane. Sodišče prve stopnje ni preseglo trditvene podlage tožene stranke. Slednja je konkretizirano prerekala tožbeni zahtevek oziroma postavke po obeh spornih računih, prav tako je jasno podala ugovor aktivne legitimacije v zvezi s postavkama 2 in 3 računa št. 8/2016, pri čemer se je sklicevala na 6. člen Pogodbe EP 2015.2 Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev pojasnilo s tehtnimi in argumentiranimi razlogi. V obrazložitvi se je opredelilo do vseh relevantnih trditev in ugovorov pravdnih strank. Sodišče se ni dolžno opredeliti do vseh navedb pravdnih strank, temveč le do tistih, ki so odločilne za presojo konkretnega primera, odgovor na strankine navedbe pa je lahko konkludentno razviden tudi iz drugih navedb sodišča in iz konteksta celotne obrazložitve.3 Čeprav tožbenemu zahtevku tožeče stranke ni bilo v celoti ugodeno, je iz izpodbijane odločbe razvidno, da se je sodišče prve stopnje z njenimi argumenti (kot tudi argumenti tožene stranke) seznanilo in jih obravnavalo. Nestrinjanje tožeče stranke s sprejeto odločitvijo pa ne predstavlja katere od uveljavljanih kršitev. Prav tako sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč samo tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev (drugi odstavek 213. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je dokaze, za katere je presodilo, da niso pomembni za odločbo, zavrnilo in v 18. točki obrazložitve izpodbijane odločbe podalo razloge za to. Dokaza z izvedenci različnih strok sodišče prve stopnje ni izvedlo, ker za oceno in presojo utemeljenosti izdanih računov ni potrebovalo njihove strokovne pomoči. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je tožeča stranka postavitev vseh izvedencev predlagala v zvezi z višino tožbenega zahtevka, terjatev po računih št. 8/2016 in 16/2015 pa je bila zavrnjena že na podlagi temelja zahtevka (o čemer bo več obrazloženo v nadaljevanju).

11. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je prepričljiva in skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP, in zaključuje, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila v skladu s 6. členom Pogodbe EP 2015 dolžnost in zaveza Y. d. o. o., da zagotovi strelišča, tarče in funkcionalne objekte tako za izvedbo kot tudi uporabo na prvenstvu. Tožeča stranka ni uspela izkazati, da je bila med pogodbenimi strankami dogovorjena plačljiva uporaba Strelskega centra Z. Ravno nasprotno, izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je bila uporaba celotnega strelišča z vso pripadajočo opremo in vsemi funkcionalnimi objekti za izvedbo tekmovanja brezplačna. Tožeča stranka je bila najemnik Strelskega centra Z., vendar iz najemne pogodbe med njo in Y. d. o. o. 4 ne izhaja njena pravica, da bi lahko tržila strelišče Z. in v imenu Y. d. o. o. izdajala račune. Nadalje je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da pisna izjava, ki jo je 20. 10. 2013 tožeča stranka podala toženi stranki, velja in zavezuje.5 Tožeča stranka je s strani Fundacije pridobila sredstva za namen nakupa X. elektronskih tarč oziroma nabave tehnične elektronske opreme X. elektronskih tarč oziroma nabave tehnične elektronske opreme X. s pripadajočo programsko opremo in gradnje finalne hale. Čeprav je morala pridobljena sredstva na podlagi pravnomočnih sodb Okrožnega sodišča v Mariboru in Okrožnega sodišča v Ljubljani vrniti Fundaciji, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da navedeno dejstvo ne vpliva na njeno zavezo o brezplačni uporabi tarč z dne 20. 10. 2013. Tožeča stranka je morala sredstva vrniti zaradi njihove nenamenske porabe, torej po lastni krivdi, kar pa ne more spremeniti dejstva, da so bila sredstva od Fundacije pridobljena.

12. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da v zvezi s postavkama 2 in 3 računa št. 8/2016 tožeča stranka ni imela niti dejanske niti pogodbene podlage za izdajo računa in ni upravičenec oziroma upnik za vtoževana sredstva. Pri tem se je oprlo na izpovedbe ali pisne izjave prič ter listinske dokaze, ki so se v sintezi z ostalimi izvedenimi dokazi izkazali za prepričljivejše. Nasprotovanje tožeče stranke izjavi oziroma izpovedbi priče C. C. ni utemeljeno. Tako kot sodišče prve stopnje tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da njenim navedbam ne bi verjelo. Da ni strokovnjakinja s področja strelstva, je irelevantno, saj ni šlo za izvedbo dokaza z izvedencem ali izvedeno pričo. Navedena priča je aktivno sodelovala pri organizaciji in izvedbi EP 2015, saj je bila članica Organizacijskega odbora EP 2015, pri svojem delu pa je med drugim sodelovala in sledila navodilom A. A., ki je bil v tistem času zakoniti zastopnik tožeče stranke, Y. d. o. o. in Strelskega centra Z. To, da del pričine izpovedbe oziroma izjave ne potrjuje trditev tožeče stranke in ji tako ni v korist, ne pomeni, da je priča neverodostojna.

13. Terjatev tožeče stranke po postavki 1 računa št. 8/2016 je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker tožena stranka ni pasivno legitimirana za njeno plačilo. Nacionalni prvenstvi v letih 2013 in 2014 sta bili izvedeni v organizaciji posameznih članic oziroma klubov tožene stranke, ki so samostojne pravne osebe. Tožena stranka je to zatrjevala ves čas postopka, iz druge pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 25. 4. 20196 pa prav tako izhaja, da so obe tekmovanji izvedle članice tožene stranke. Sodišče prve stopnje se je z obrazložitvijo v 55. in 56. točki izpodbijane odločbe v zadostni meri opredelilo do utemeljenosti tožbenega zahtevka po postavki 1 računa št. 8/2016. Pravilno je presodilo, da tožeča stranka ni uspela izkazati, da je nacionalni prvenstvi v letih 2013 in 2014 izvedla tožena stranka. Iz navedenega je razumeti, da sodišče prve stopnje ne pritrjuje stališču tožeče stranke, da je organizator tekmovanj v skladu z 2. členom Pravilnika o državnih prvenstvih Republike Slovenije7 tožena stranka. 2. člen Pravilnika določa, da je prireditelj državnih prvenstev Republike Slovenije v vseh disciplinah in kategorijah tožena stranka, ki pa lahko organizacijo in izvedbo poveri posameznim strelskim društvom ali drugim športnim organizacijam. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila organizacija in izvedba nacionalnih prvenstev v letih 2013 in 2014 poverjena posameznim strelskim društvom, zato je pravilen njegov zaključek, da tožena stranka ni dolžna plačati uporabe elektronskih tarč X. za navedeni prvenstvi.

14. Terjatev tožeče stranke po računu št. 8/2016 je tako neutemeljena že po samem temelju. Glede na to so neutemeljene in brezpredmetne vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje višine tega dela tožbenega zahtevka, zato se pritožbeno sodišče do njih ne bo konkretneje opredeljevalo.

15. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je neutemeljena tudi terjatev tožeče stranke po računu št. 16/2015. V zvezi s tem je sodišče podalo argumentirane razloge v 67. do 71. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. V skladu s Pogodbo EP 2015 je bila naloga Y. d. o. o., da zagotovi opremo strelišča in strelskih mest ter spremljajočih objektov. Izjema so bili samo šotori za počitek reprezentanc, otvoritveno podelitveni podi ter vsa neodpisana in neopredeljena oprema v skladu z načrtom, ki ga odobri Organizacijski odbor EP 2015. Tožeča stranka je predložila spisek 24 artiklov opreme,8 na katere se nanaša račun št. 16/2015, vendar je bila njena trditvena podlaga v zvezi s tem tudi po presoji pritožbenega sodišča pomanjkljiva oziroma preskopa. Zatrjevala je le, da se sporni račun nanaša na postavitev, najem, montažo in demontažo opreme. S kakšnim namenom in kje konkretno na območju Strelskega centra Z. je bila oprema postavljena, tožeča stranka, kljub ugovorom tožene stranke,9 ni pojasnila. Sodišče prve stopnje je na podlagi vestne presoje izvedenih dokazov (Pogodba EP 2015, spisek opreme, dobavnice,10 oddajnica materiala,11 pisne izjave C. C.12 in zaslišanih prič) pravilno zaključilo, da vtoževana oprema ustreza opremi, ki je bila potrebna za pripravo strelišča, za katerega je zadolžen Y. d. o. o. in ne tožena stranka. Ob tem je iz že obrazloženih razlogov v 12. točki te sodbe neutemeljeno nasprotovanje tožeče stranke pisni izjavi priče C. C. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni navedlo, na podlagi izpovedb katerih prič je sprejelo svojo odločitev. Da je v zvezi z opremo na strelišču zaslišalo pričo G. G., izhaja iz 68. točke obrazložitve izpodbijane odločbe. Glede ostalih v postopku zaslišanih prič pa se je sodišče prve stopnje opredelilo že v predhodnih točkah obrazložitve izpodbijane odločbe. Ostale pritožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka pojasnjuje, da je šlo za postavitev opreme, za katero naj bi bila zadolžena tožena stranka, predstavljajo nedovoljeno dopolnjevanje trditvene podlage oziroma pritožbene novote, ki ne morejo biti upoštevne.

16. Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen niti na podlagi neupravičene obogatitve. V zvezi z računoma št. 8/2016 in 16/2015 gre za zgrešeno aktivno ali pasivno legitimacijo, zato o obogatitvi na eni in prikrajšanju na drugi strani ni mogoče govoriti. Drži tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, da je bil za celovito pripravo strelišča, zagotovitev tarč, finalne hale in spremljajoče opreme strelišča zadolžen Y. d. o. o., uporaba strelišča z opremo pa je bila brezplačna. Tožena stranka tako ni bila z ničemer obogatena. Nenazadnje ne gre spregledati dejstva, da pravice in obveznosti pravdnih strank v zvezi z organizacijo in izvedbo EP 2015 izhajajo iz Pogodbe EP 2015, ki je še vedno obstoječa in veljavna. V konkretnem primeru je temelj obligacijskega razmerja torej podan, ne gre za situacijo, ko bi bila tožena stranka brez pravnega temelja obogatena oziroma bi bila obogatena glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.

17. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri odločanju ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni in naj po načelu potrebnosti sama trpi stroške v zvezi z njim (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

1 Prišlo je do zamenjave tožeče in tožene stranke. 2 Glej odgovor na tožbo z dne 11. 5. 2018 (list. št. 77 do 83). 3 Prim. odločbe Ustavnega sodišča RS Up 373-97-15, Up 429/01 in VSL I Cpg 805/2020. 4 Priloga A34 spisa. 5 Tožeča stranka je zapisala: „V kolikor bo Strelski klub ... uspešen pri pridobivanju sredstev iz naslova javnih razpisov za nabavo elektronskih tarč X., za leto 2014 in 2015, bo Strelska zveza Slovenije, oz. njene članice, lahko pridobljeno premično elektronsko opremo brezplačno koristila za potrebe izvedbe strelskih tekmovanj po koledarju SZS za leto 2014 in 2015.“ (priloga A7 spisa). 6 Glej list. št. 152 do 160 spisa. 7 Priloga B34 spisa. 8 Priloga A10 spisa. 9 Ta je ugovarjala pasivno legitimacijo in zatrjevala, da je bil za pripravo opremljenega in tehnično ustreznega strelišča in finalne dvorane zadolžen Y. d. o. o., da ni jasno, kje naj bi se vtoževana oprema uporabljala, po kakšnem ceniku, kje je bila postavljena in kdo je opravil postavitev. Glej odgovor na tožbo z dne 11. 5. 2018 (list. št. 77 do 83) in prvo pripravljalno vlogo z dne 26. 1. 2020 (list. št. 216 do 228). 10 Priloge A11 do A17 spisa. 11 Priloga A41 spisa. 12 Priloga A63 spisa.