Jedro

Pravica do opravljanja obrti podobne dejavnosti se pridobi z vpisom v obrtni register in je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije dolžna izdati sklep o vpisu v obrtni register v roku 8 dni po prejemu obvestila upravljalca z vsebino, določeno v 18. členu pravilnika, kamor sodi tudi podatek obrtne dejavnosti v skladu z Uredbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

S sklepom o vpisu v obrtni register je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) navedla, da tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje obrti podobne dejavnosti:25.990 Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov in da z dnem vpisa v obrtni register postane član OZS in območne OZS Vič ter da se sklep vpiše v centralno informatizirano bazo obrtnega registra OZS pod navedeno številko. Iz obrazložitve izhaja, da je upravljalec poslovnega registra (AJPES) obvestil prvostopenjski organ o vpisu tožnika v poslovni register in je zato ta izdal sklep o vpisu v obrtni register za opravljanje obrti podobne dejavnosti na podlagi 5. člena in 6. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94 in spremembe, v nadaljevanju ObrtZ), ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

Pritožbeni organ se z vpisom strinja, in se sklicuje na 3. odstavek 6. člena ObrtZ, ki ga citira. Po navedeni določbi OZS opravi vpis v obrtni register po uradni dolžnosti, potem ko prejme obvestilo upravljalca poslovnega registra o vpisu majhne družbe, ki ima kot glavno dejavnost opredeljeno obrti podobno dejavnost, v poslovni register Slovenije. Iz vpogleda v poslovni register (PRS) je razvidno, da je glavna dejavnost tožnika 25.990: Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov. Ta dejavnost je v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08, v nadaljevanju Uredba) določena kot obrti podobna dejavnost, zato je bil vpis v obrtni register izveden zakonito. Članstvo v OZS ni prostovoljno, ampak je na podlagi ObrtZ obvezno, zato ni potrebno članom, ki opravljajo obrti podobne dejavnosti, vložiti nobene vloge, saj OZS izvede vpis po uradni dolžnosti. Navaja, da se 1. in 2. odstavek 5. člena ObrtZ nanaša le na opravljanje obrtnih dejavnosti, ne pa tudi na obrti podobne.

Tožnik je vložil tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje obrti podobne dejavnosti in da se zato vpiše v obrtni register, s čimer postane član OZS ter je na podlagi izvedenega vpisa v obrtni register tožena stranka tožeči stranka zaračunala mesečno članarino v znesku 50,00 EUR, ki jo je tožeča stranka pisno zavrnila, ker je pojasnila, da ne opravlja obrti podobne dejavnosti, kot tudi ne obrtne dejavnosti. Tožena stranka citira 3. odstavek 5. člena ObrtZ, ki med drugim obrti podobno dejavnost opredeljuje kot tisto pridobitno dejavnost, ki je tradicionalno povezana z obrtjo in jo kot glavno dejavnost trajno opravljajo samostojni podjetniki in majhne gospodarske družbe. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, kar v primeru tožeče stranke nista, saj dejavnost tožeče stranke ni niti tradicionalno niti sicer povezana z obrtjo, in pri tem navaja 1. odstavek 5. člena ObrtZ, ki opredeljuje obrtno dejavnost. Poudarja, da ne opravlja proizvodnje le v majhnih serijah, ampak da opravlja svojo glavno dejavnost, torej proizvodnjo stolov, trgovinske in ladijske opreme, avtomobilskih in dvokolesnih delov, delov vžigalnih tuljav in pohištvene opreme v velikih serijah, ter da je velika serijska proizvodnja v celoti avtomatizirana z uporabo varilnih robotov in predstavlja kar 90 % celotne dejavnosti, tožeča stranka bo v letu 2010 začela tudi serijsko proizvodnjo lastnega produkta, ortopedskega stola za razbremenjevanje hrbtenice. Iz navedenega izhaja, da ne opravlja obrti podobne dejavnosti, ampak je njena dejavnost povezana z veliko industrijo (poslovno sodelovanje s podjetji) in s trgovino (izvoz predstavlja cca. 60 % letnega prihodka). Tožeča stranka je toženi vse navedeno pojasnila in jo po potrebi povabila tudi k ogledu proizvodnje, zato je napačno ugotovljeno dejansko stanje ter nepravilna in nepopolna uporaba 3. odstavka 5. člena ObrtZ v povezavi s 1. odstavkom 5. člena navedenega zakona.

Pripominja, da iz samih šifer in nazivov dejavnosti družb ni razvidna z Uredbo opredeljena vrsta proizvodnje (industrijska, obrtna,...). Navedene opredelitve dejavnosti pa so zaradi očitnega nepoznavanja nemalokrat neustrezne, kar bi morala OZS v primeru izkazanih dejstev podjetij vzeti v obzir. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude z obrestmi.

Tožena stranka je dostavila upravne spise in v dopisu navedla, da vsebinsko vztraja pri navedbah, ki jih je podala v odločbi in poudarja, da se 1. in 2. odstavek 5. člena ObrtZ nanaša le na opravljanje obrtnih dejavnosti, ne pa tudi na obrti podobne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep, potrjen z odločbo drugostopenjskega organa, pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi obeh organov strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; Uradni list RS, št. 105/06 in 63/2010, v nadaljevanju ZUS-1). Glede tožbenih navedb pa dodaja: Nima prav tožnik, ko meni, da je obrti podobna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja le v majhnem obsegu in v majhnih individualnih naročilih in serijah, kot to določa 1. in 2. odstavek 5. člena ObrtZ, saj je obrti podobna dejavnost definirana v 3. odstavku 5. člena ObrtZ, kot dejavnost, ki je tradicionalno povezana z obrtjo in jo kot glavo dejavnost trajno opravljajo gospodarske družbe, ki spadajo pod majhne družbe po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe. V zadevi ni sporno, da je tožnik gospodarska družba, ki po ZGD-1 sodi med mikro gospodarske družbe. V zadevi tudi ni sporno, da je glavna dejavnost, ki jo trajno opravlja tožnik, opredeljena obrti podobna dejavnost iz 4. člena Uredbe (25.990: Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov). Okoliščina, ki jo tožnik navaja, da ne gre za pridobitno dejavnost, ki je tradicionalno povezana z obrtjo in jo kot glavno dejavnost trajno opravlja tožnik, ker gre za večji obseg, je sicer vprašanje predhodnega postopka, ki bi ga moral tožnik rešiti pri registraciji ob vpisu v poslovni register pri upravljalcu poslovnega registra (AJPES), na obravnavano zadevo pa to ne vpliva.

V zadevi namreč ni sporno, da je tožnik s strani upravljalca poslovnega registra pod glavno dejavnost vpisan s št. 25.990 (Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov). Ob takem stanju stvari je OZS v skladu z 3. odstavkom 6. člena ObrtZ dolžna ob prejemu obvestila upravljalca poslovnega registra o vpisu takšne družbe v poslovni register po uradni dolžnosti vpisati takšen subjekt v obrtni register. OZS vodi obrni register, v katerega med drugim vpiše fizične in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost, ki je javna knjiga (19. člen ObrtZ). Pravica do opravljanja obrti podobne dejavnosti se pridobi z vpisom v obrtni register (6.člen ObrtZ in 15. člen Pravilnika o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru (Uradni list RS, št. 59/08 in spremembe, v nadaljevanju Pravilnik) in je dolžna izdati sklep o vpisu v obrtni register v roku 8 dni po prejemu obvestila upravljalca (1. odstavek 17. člena Pravilnika) z vsebino, določeno v 18. členu navedenega pravilnika, kamor sodi tudi podatek obrtne dejavnosti v skladu z Uredbo.

Očitki tožnika, da ni soglasja za vpis v obrtni register, ne vplivajo na drugačno odločitev, saj soglasje ni potrebno, ker se vpis opravi po uradni dolžnosti. Tožbeni razlogi, da niso izpolnjeni pogoji za vpis, po povedanem ne držijo. Ob takem stanju stvari, ko glavna dejavnost iz vpisa v poslovni register ustreza obrti podobni dejavnosti iz Uredbe (4. člen), je po mnenju sodišča tudi odločitev o vpisu v obrtni register, pravilna. Kolikor okoliščine glede opravljanja glavne dejavnosti niso pravilne, pa je to stvar drugega postopka pred pristojnim upravljalcem poslovnega registra in ne obravnavanega postopka vpisa v obrtni register.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantne okoliščine v zadevi niso sporne.

Izrek o stroških temelji na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1.