Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stvar, ki je predmet upravnega postopka (pravica oziroma obveznost stranke), je glavna upravna zadeva, odločba v tej stvari pa glede na glavno upravno zadevo popolna odločba. Le v primeru, če stranka uveljavlja tudi več različnih zahtevkov, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, in kadar je ugotovitveni postopek o kakšnem od teh zahtevkov končan in zahtevek zrel za odločitev, glede drugih zahtevkov pa še ni, ter se pokaže za primerno, da se o tem zahtevku odloči s posebno odločbo, lahko pristojni organ izda odločbo samo o tem zahtevku (delna odločba, prvi odstavek 219. člena ZUP).
I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana, št. 352-47/2016-28 z dne 21. 2. 2017, v I. točki izreka in odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35020-16/2017-6 z dne 15. 6. 2017, v 2. točki izreka se odpravita in se zadeva v tem obsegu vrne Upravni enoti Ljubljana v ponoven postopek.
II. Stroškovni zahtevek stranke z interesom A. d.o.o. - v stečaju se zavrne.
1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se ugotovi, da je izkazana javna korist za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture - ceste - podaljška Kavčičeve ulice med Kajuhovo in Ameriško ulico, zato se uvede postopek razlastitve zemljišča s parc. št. 345/5-del, 345/17-del in 345/18-del, vse k.o. ..., v lasti družbe A. d.o.o. - v stečaju, v skladu s podano zahtevo razlastitvene upravičenke z dne 11. 7. 2016 (1. točka izreka), da je ta odločba podlaga za vpis zaznambe o začetku razlastitvenega postopka pri navedenih nepremičninah v zemljiški knjigi (2. točka izreka), da dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičnino ali bistveno spreminjanje nepremičnine, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja (3. točka izreka), da se zahtevku razlastitvenega zavezanca družbe A. d.o.o. - v stečaju za povračilo stroškov delno ugodi in se prizna priglašene stroške v višini 1.400,00 EUR (4. točka izreka), da je zavezanka za plačilo stroškov iz prejšnjega odstavka tožnica (5. točka izreka), določil način in rok plačila stroškov (6. točka izreka), da se neplačane zapadle obveznosti plačila stroškov izterjajo v izvršilnem postopku (7. točka izreka) in da ostalih stroškov postopka ni bilo, posebni stroški za izdajo tega sklepa niso zaznamovani (8. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je tožnica (razlastitvena upravičenka) 12. 7. 2016 vložila zahtevo za razlastitev lastninske pravice na zemljiščih s parc. št. 345/5-del v izmeri 1537 m2, s parc. št. 345/17-del v izmeri 239 m2 in s parc. št. 345/18-del v izmeri 724 m2, vse k.o. ..., v lasti razlastitvenega zavezanca A. d.o.o. - v stečaju, za izgradnjo podaljška Kavčičeve ulice med Kajuhovo in Ameriško ulico s pripadajočimi ureditvami, ki ji je priložila ustrezne priloge. Po izvedenem ugotovitvenem postopku je organ ugotovil, da je javna korist izkazana na abstraktni in konkretni ravni. Abstraktna javna korist izhaja iz Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ker gre za gradnjo ceste (1. točka prvega odstavka 93. člena ZUreP-1). Glede na tretji odstavek 93. člena istega zakona pa je izkazana tudi konkretna javna korist, saj je gradnja predvidena v državnem oziroma občinskem prostorskem načrtu (109. člen ZPNačrt). Organ se je skliceval še na Poročevalec k 109. členu ZPNačrt, Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (2. člen) ter zaključil, da trditev razlastitvenega zavezanca, da bi mora biti pri gradnji vsakega novega objekta javna korist določena v OPPN, ni pravilna, saj bi to pomenilo, da bi morala občina, kljub temu, da so bili prostorski izvedbeni pogoji dovolj natančno določeni že v OPN, izvesti celoten postopek sprejemanja OPPN. Zato je bila sprejeta rešitev v 109. in 110 členu ZPNačrt. Enaka rešitev je predvidena tudi v predlogu novega ZUreP-2 (222. člen). Zgornje stališče potrjuje tudi sodna praksa (I U 1294/2009). Pri tem ni relevantno, da je bil OPPN sprejet za Kajuhovo. Tudi ko pa bo, bo moral biti skladen z OPN, že sedaj pa je na območjih, kjer je predviden sprejem OPPN, dopustna gradnja cest. V konkretnem primeru iz grafičnega izseka iz OPN MOL ID izhaja, da je na teh delih predvidena izgradnja gospodarske javne infrastrukture - ceste. Iz izseka grafične ureditve OPN je mogoče zemljišča identificirati v zemljiškem katastru. Na delih zemljišč s parc. št. 345/5, 345/17 in 345/18, kjer je bila predlagana razlastitev v (dodatni) zahtevi z dne 23. 12. 2016, pa javni interes ni izkazan, saj iz grafičnega dela OPN MOL ID izhaja, da se ne nahajajo na območju, namenjenemu za izgradnjo občinske ceste, torej znotraj regulacijske linije. Morebitna neuporabnost nerazlaščenega dela zemljišča pa ni stvar javnega interesa, temveč je to stvar razlastitvenega zavezanca (99. člen ZUreP-1). Navedel je še, da je izgradnja podaljška Kavčičeve ulice nujna, saj bodo z njo izboljšane prometna pretočnost, prometna varnost vseh udeležencev cestnega prometa in prometne razmere v celotnem predmetnem območju (...), obenem pa je izgradnja te ceste nujna zaradi izgraditve prometne infrastrukture v ... Javna korist je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, saj namerava zavezanec zemljišča prodati. Iz grafičnega dela OPN MOL ID pa je tudi razvidno, da predvideni podaljšek ne vodi le mimo zemljišča, na katerem je predvidena gradnja ..., ampak je del povezave med Kajuhovo in Šmartinsko ulico. Povezava je označena kot območje PC- površine pomembnejših cest. V nadaljevanju je organ še obrazložil svojo odločitev v preostalih točkah izreka.
2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopni organ) je v pritožbenem postopku zavrnilo pritožbo tožnice in pritožbo stranskega udeleženca A.A. (1. točka izreka), pritožbi razlastitvenega zavezanca A. d.o.o. - v stečaju deloma ugodilo in I. točko izreka prvostopnega odločbe dopolnilo z novim odstavkom pod dodatno točko izreka, označeno s I.I., ki glasi: ''I.I. Uvedba postopka razlastitve se ne dovoli za tiste dele parc. št. 345/5, 345/17 in 345/18, vse k.o. ..., ki so bili predmet razširitve zahteve za razlastitev z dne 22. 12. 2016'' (2. točka izreka), odpravilo IV. -VII. točko izreka odločbe in jo v tem delu vrnilo prvostopnemu organu v ponovno odločanje (3. točka izreka), v preostalem odločbo pustilo v veljavi (4. točka izreka), odločilo, da bo o stroških pritožbenega postopka pooblaščenca zavezanca odločal prvostopni organ, ko bo odločal o vseh stroških (5. točka izreka), zavrnilo zahtevo za povrnitev stroškov stranskega udeleženca A.A. (6. točka izreka) in zavrnilo zahtevo razlastitvenega zavezanca ter stranskega udeleženca za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo (7. točka izreka). V zvezi z odločitvijo v 1. in 2. točki izreka je drugostopni organ navedel, da je tožnica dodatno predlagala razlastitev parc. št. 345/5 v delu 2095 m2 ter razlastitev parc. št. 345/17 in 345/18 v celoti, torej je dodatno predlagala razlastitev dela parc. št. 345/5 v izmeri 558 m2, parc. št. 345/17 v izmeri 373 m2 in parc. št. 345/18 v izmeri 36 m2. Tudi po presoji drugostopnega organa javna korist za razširitev zahteve ni izkazana, saj izgradnja ceste na predlaganih delih ter dodatna rušitev objektov, stoječih na parc. št. 345/17 in 345/18 ni predvidena v OPN MOL ID, pa tudi ne v njegovih grafičnih prilogah, niti v katerih drugih ustreznih občinskih prostorskih aktih. Drugostopni organ je zato pritožbo tožnice zavrnil, hkrati pa je tudi presodil, da pritožba stranskega udeleženca A.A. ni utemeljena (1. točka izreka). Ker pa o razširitvi zahteve prvostopni organ ni odločil, je drugostopni organ dopolnil njegovo odločitev na način, kot izhaja iz 2. točke izreka odločbe.
3. Tožnica je vložila tožbo, s katero je predlagala, da sodišče odpravi I. točko izreka prvostopne odločbe in 1. ter 2. točko izreka drugostopne odločbe, ugotovi, da je izkazana javna korist za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture - ceste - podaljška Kavčičeve ulice med Kajuhovo in Ameriško ulico in uvede postopek razlastitve za celotni nepremičnini s parc. št. 345/17 in 345/18 v celoti ter za del nepremičnine s parc. št. 345/5 v izmeri 2095 m2, vse k.o. ..., kot izhaja iz razširitve zahteve za razlastitev z dne 22. 12. 2016, da A.A. ne dovoli udeležbe v postopku razlastitve, oziroma podredno, da odpravi prvostopno odločbo v I. točki izreka in drugostopno odločbo v 1. in 2. točki izreka ter zadevo vrne v ponovni postopek prvostopnemu organu, oziroma še podredno, da odpravi 1. in 2. točko drugostopne odločbe in zadevo vrne v ponovni postopek drugostopnemu organu. Navedla je, da je nedvomno izkazan tudi javni interes za razširitev teh delov zemljišč, ki so predmet razširitve zahteve za razlastitev z dne 22. 12. 2016. Glede parc. št. 345/5 je res, da je razširitev zahteve predlagala predvsem iz razloga smotrnosti, saj bi bilo smotrno, da poleg prvotno zahtevanega dela te parcele v približni izmeri 1537 m2 pridobi še tisti del, ki je po namenski rabi SSsv - splošne večstanovanjske površine in se nahaja v enoti urejanja prostora JA-344 (v površini cca. 380 m2). V nasprotnem primeru bi v lasti razlastitvenega zavezanca ostala dva relativno majhna dela na severu te parcele, ki bi bila zanj v celoti neuporabna in se nahajata med sedaj potekajočo cesto in nameravano cesto. Glede parc. št. 345/17 in 345/18 pa obstoja javne koristi ni mogoče presojati zgolj na podlagi okoliščine, ali je v OPN MOL ID po celotnem predmetnem zemljišču predviden potek javne ceste, kot bo zgrajena, temveč tudi na podlagi dejstva, da mora tožnica za dosego razlastitvenega namena v last nujno pridobiti celotno zemljišče, da bo cesta sploh lahko zgrajena. Celotni nepremičnini 345/17 in 345/18 bi se razlastili za namen gradnje ceste, ki bo potekala po delu teh nepremičnin, in rušitev stavb (na parc. št. 345/17 in 345/18), ki posegata v njeno traso. Ker bo pred gradnjo ti stavbi treba porušiti in je njuna rušitev možna le v celoti, tožnica dejansko potrebuje celotni parceli. Brez pridobitve gradbenega dovoljenja za rušitev ne bo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja za gradnjo ceste, če pa ni lastnica nepremičnin, pa ne more dobiti gradbenega dovoljenja za rušitev. Na delu zemljišča, ki je predvideno za gradnjo ceste, stojita ti dve stavbi, kot to izhaja iz OPN MOL ID. Potek te ceste pa je nedvomno na tej trasi predviden v OPN MOL ID. Tožnica ne more določiti namenske rabe cest v večjem obsegu, kot je predviden koridor ceste, zgolj zato, da bo imela podlago, da doseže razlastitev. Lahko jo določi le tam, kjer bodo ceste neposredno potekale, kar pa ne pomeni, da za zemljišče, ki nima namenske rabe cest, javna korist ne more biti podana. V tem primeru to nedvomno ne drži. Tožnica v OPN MOL ID tudi ne more na noben način posebej grafično prikazati, da je nek objekt predviden za rušitev. Že s tem, ko v OPN MOL ID na določenem območju predvidi gradnjo cest (in temu določi tudi namensko rabo), s tem logično in nujno predvideva tudi rušitev stavb, ki posegajo v traso te ceste, kot sta tudi stavbi na parc. št. 345/17 in 345/18. Tudi sporni del parc. št. 345/17 in 345/18 je predviden po namenski rabi kot javna površina - ZPp - parki, kot izhaja iz grafičnih izsekov OPN MOL ID. Sicer bi pa v skladu z jezikovno razlago prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 pomenilo, da se lahko za namen gradnje ceste razlastita celotni nepremičnini. Če obe nepremičnini ne bosta razlaščeni, javna korist razlastitvenega namena gradnje predvidoma ne bo mogla biti dosežena oziroma bo to vsaj vprašljivo. Ne obstaja namreč nobena druga podlaga razen razlastitve za pridobitev teh nepremičnin. Če bosta oba akta postala pravnomočna, obstaja realna nevarnost, da tožnica dejansko ne bo mogla zgraditi ceste in bo prišlo do grobega posega v javno korist. Sicer pa tudi ne bi bilo dopustno, da bi se predlog za izvedbo postopka razlastitve zavrnil, ker je razlastitveni namen neizvršljiv.
4. Tožnica je v nadaljevanju tožbe še navedla, da organ ne bi smel dovoliti udeležbe A.A. v tem postopku, saj ta nima nobenega pravnega interesa. A.A. namreč nima položaja ločitvenega upnika stečajnega dolžnika - razlastitvenega zavezanca. Primer ločitvene pravice je hipoteka, na katero se sklicuje A.A. Edina hipoteka, ki je obstajala pri tem nepremičninah, je prenehala, vsekakor pa ni bila prenesena na A.A. Iz listin stečajnega postopka izhaja, da je A.A. prijavil v stečaj zgolj navadno terjatev v višini 2.295.912,45 EUR, pri čemer mu je bila terjatev v znesku 1.917.644,76 EUR dokončno priznana, za prerekani del terjatve pa je bil na pravdni postopek napoten drug upnik, ki je ta del prerekal. Torej A.A. ni prijavil zavarovane terjatve oziroma ločitvene pravice. Svojega pravnega interesa pa tudi ne more izkazati s svojim položajem družbenika razlastitvenega zavezanca s 50 % poslovnim deležem (upoštevajoč lastne deleže družbe). Družba z omejeno odgovornostjo je samostojna pravna oseba, ločena od subjektivitete svojih družbenikov. Sicer je pa A.A. sam priznal, da bodo morale biti te nepremičnine, če ne bodo razlaščene, prodane v stečaju nad razlastitvenim zavezancem. To pa pomeni, da ima A.A le dejanski interes. Pravico do poplačila svoje terjatve bo imel v vsakem primeru, tudi če pride do razlastitve, saj bo v tem primeru odškodnina za nepremičnine (namesto kupnine) predstavljala del stečajne mase. Sklicevala se je na sodno prakso. Prosila je za prednostno obravnavo zadeve.
5. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.
6. Stranka z interesom A. d.o.o. - v stečaju je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe iz razlogov izpodbijanih odločb, dodala je še, da OPN MOL ID ne v tekstualnem in ne v grafičnem delu ne opredeljuje, do kod je za potrebe izgradnje ceste dovoljeno oblastno posegati na tista zasebna zemljišča, ki se nahajajo izven območja, ki je predvideno za gradnjo ceste. OPN MOL ID očitno ni ustrezen prostorski akt, s katerim bi tožnica izkazovala javno korist in pogoje za razlastitev tistih delih zemljišče, ki naj bi se nahajali v ''vplivnem območju ceste'', hkrati pa izven regulacijske linije. Sicer pa niso izpolnjeni pogoji za razlastitev, saj za področje, kjer se nahajajo obravnavane nepremičnine, ni izdelan OPPN, kar bi moral biti. Dopustitev udeležbe A.A. je bila pravilna. Predlagala je zavrnitev tožbe, priglasila je stroške postopka. S pripravljalno vlogo je sodišče opozorila še na sodbo X Ips 134/2016. 7. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo obširno prerekal navedbe tožnice in predlagal zavrnitev tožbe.
8. Tožnica je v pripravljalni vlogi prerekala navedbe stranke z interesom A. d.o.o. - v stečaju, povzela obrazložitev k predlogu ZPNačrt, se sklicevala na sodbe I U 677/2015, IV U 36/2013, X Ips 231/2013. Poudarila je, da priprava OPPN za to cesto ni potrebna, ker so vsi prostorski izvedbeni pogoji določeni že trenutno veljavnem OPN MOL ID. Sodba X Ips 134/2016 pa se ne nanaša na tak primer, saj se je sodišče opredelilo do vprašanja, da pri prostorskih ureditvah državnega pomena ne pride v poštev sklicevanje na občinski OPN in grafične izrise tega OPN. Opozorila je še na sklep naslovnega sodišča, I U 1478/2017 in sklep Vrhovnega sodišča, I Up 194/2017. V nadaljevanju je ponovno urgirala rešitev zadeve.
9. Tožba je utemeljena.
10. V obravnavanem primeru tožnica izpodbija odločbo prvostopnega organa v I. točki izreka in odločbo drugostopnega organa v 1. in 2. točki izreka.
11. Odločitev je bila sprejeta na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1, torej gre za odločbo, izdano v prvi fazi razlastitvenega postopka. Ta določba se nahaja v tretjem razdelku ZUreP-1, kjer je predpisan postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice (92. člen in dalje). Tako je v 97. členu predpisano, da sme razlastitveni upravičenec vložiti predlog za razlastitev, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspelo pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe. Nadalje je v 98. členu predpisano, kaj je potrebno zahtevi za razlastitev priložiti in sicer med drugim seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige, nadalje pa tudi razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage, v razlastitvenem elaboratu pa mora biti natančno določen obseg nepremičnine, glede katerih je predlagana razlastitev, pri čemer območje predlagane razlastitve ne sme presegati meje, določene z lokacijskim načrtom; če je za izvedbo razlastitve potrebna parcelacija nepremičnine, mora razlastitveni elaborat vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije.
12. Kot izhaja iz podatkov spisov, je tožnica vložila zahtevo za razlastitev z dne 11. 7. 2016, v kateri je zahtevala uvedbo postopka razlastitve za zemljišča s parc. št. 345/5 - del v izmeri 1537 m2, s parc. št. 345/17 - del v izmeri 239 m2 in s parc. št. 345/18 - del v izmeri 724 m2. Tej zahtevi je priložila priloge iz 98. člena ZUreP-1. Nato pa je organu posredovala še razširitev zahteve za razlastitev z dne 22. 12. 2016, s katero pa je predlagala, da organ uvede razlastitev za celotno zemljišče s parc. št. 345/17 in 345/18 ter za večji del zemljišča s parc. št. 345/5, sedaj v izmeri 2095 m2 in zraven tudi priložila priloge iz 98. člena ZUreP-1. 13. Prvostopni organ je s svojo odločbo s I. točko izreka najprej ugotovil, da je izkazana javna korist za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture - ceste - podaljška Kavčičeve ulice med Kajuhovo in Ameriško ulico, zato je uvedel postopek razlastitve zemljišča s parc. št. 345/5-del, 345/17-del in 345/18-del, vse k.o. ..., v lasti družbe A. d.o.o. - v stečaju, ..., Ljubljana, v skladu s podano zahtevo razlastitvene upravičenke z dne 11. 7. 2016. Drugostopni organ pa je v 1. točki izreka zavrnil (med drugim) pritožbo tožnice, v 2. točki izreka pa deloma ugodil pritožbi razlastitvenega zavezanca gospodarske družbe A. d.o.o. - v stečaju, in I. točko izreka odločbe prvostopnega organa dopolnil z novim odstavkom pod dodatno točko izreka označeno z I.I., ki glasi: ''I. I. Uvedba postopka razlastitve se ne dovoli za tiste dele parc. št. 345/5, 345/17 in 345/18, vse k.o. ..., ki so bile predmet razširitve zahteve za razlastitev z dne 22. 12. 2016.'' Tak način odločitve (ko je prvostopni organ odločil o zahtevi tožnice z dne 11. 7. 2016, drugostopni organ pa o zahtevi tožnice, naslovljeni ''razširitev zahteve'', z dne 22. 12. 2016) pa je po presoji sodišča nezakonit. 14. Z izrekom se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 213. člena ZUP). Stvar, ki je predmet upravnega postopka (pravica oziroma obveznost stranke), je glavna upravna zadeva, odločba v tej stvari pa glede na glavno upravno zadevo popolna odločba. Le v primeru, če stranka uveljavlja tudi več različnih zahtevkov, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, in kadar je ugotovitveni postopek o kakšnem od teh zahtevkov končan in zahtevek zrel za odločitev, glede drugih zahtevkov pa še ni, ter se pokaže za primerno, da se o tem zahtevku odloči s posebno odločbo, lahko pristojni organ izda odločbo samo o tem zahtevku (delna odločba, prvi odstavek 219. člena ZUP).
15. V obravnavanem primeru odločitev o zahtevi tožnice ne bi smela biti sprejeta na način iz 219. člena ZUP, torej, kot da je tožnica uveljavljala več različnih zahtevkov (z isto ali podobno pravno podlago in z istim ali podobnim dejanskim stanjem), kot je navedeno v 13. točki obrazložitve te sodbe. Predmet upravnega postopka je namreč uvedba postopka razlastitve za gradnjo gospodarske javne infrastrukture - ceste - podaljška Kavčičeve ulice med Kajuhovo in Ameriško ulico, zato je treba odločiti o zahtevi, ki je bila vložena v tej upravni zadevi (tj. vlogi, naslovljeni ''zahteva'' z dne 11. 7. 2016 in vlogi, naslovljeni ''razširitev'' zahteve z dne 22. 12. 2016), v celoti, torej z eno popolno odločbo. Tako izhaja tudi iz citiranih določb ZUreP-1. 16. Prvostopni organ torej s tem, ko je odločil le o zahtevi z dne 11. 7. 2016, ni odločil o celotnem zahtevku oziroma o predmetu postopka v celoti, drugostopni organ pa, ko je v pritožbenem postopku odločil še o razširitvi zahteve tožnice z dne 22. 12. 2016, je odločil tako, kot da gre za drug, od prvega zahtevka (zahteve z dne 11. 7. 2016) različen zahtevek, za kar nedvomno ne gre, hkrati pa je s takim načinom odločanja kršil tožničino pravico do pravnega sredstva - pritožbe, saj je odločitev, izdana v pritožbenem postopku, postala v tem delu dokončna, tožnici pa pred tem tudi ni bila dana možnost izjave, zaradi česar je kršeno tudi načelo kontradiktornosti (9. člen ZUP). Z opisanim postopanjem sta tako prvostopni kot tudi drugostopni organ kršila pravila postopka (4. točka prvega odstavka 237. člen v zvezi z 213. členom ZUP, 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zato sta prvostopna odločba v I. točki izreka ter drugostopna odločba v 2. točki izreka nezakoniti (že) iz tega razloga.
17. Ker pa je sodišče odpravilo prvostopno odločbo v I. točki izreka, je s tem odločitev, ki jo je drugostopni organ sprejel v 1. točki izreka (ko je zavrnil pritožbi tožnice ter stranskega udeleženca A.A. zoper (med drugim) I. točko izreka prvostopne odločbe), prenehala pravno učinkovati, zaradi česar je sodišče ni posebej odpravilo. Predmet presoje v upravnem sporu je namreč posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), torej je to v tem primeru odločitev o zahtevi tožnice za uvedbo postopka razlastitve, o kateri je bilo odločeno s I. točko izreka prvostopne odločbe ter 2. točko izreka drugostopne odločbe. Z zavrnitvijo pritožbe tožnice in stranskega udeleženca A.A. v 1. točki izreka je odločitev, sprejeta v I. točki izreka prvostopne odločbe, postala dokončna in s tem sposobna obravnave v upravnem sporu (glej 7. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, arg. a contrario). Sodišče zato tudi ne bo obravnavalo nadaljnjega ugovora tožnice, ki se nanaša na po mnenju tožnice napačno priznanje statusa stranskega udeleženca A.A. v postopku zaradi izostanka njegovega pravnega interesa.
18. Glede na povedano je sodišče, ker je presodilo, da je upravni organ kršil pravila postopka, tožbi ugodilo, izpodbijano prvostopno odločbo v I. točki izreka, izpodbijano drugostopno odločbo v 2. točki izreka odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek, v katerem bo moral prvostopni organ odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka, obravnavati (tudi) morebitno priglasitev stranske udeležbe A.A. v postopek in o zadevi v celoti ponovno odločiti.
19. Sodišče se do drugih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo, ker je že zgoraj navedeno zadosten razlog za odpravo izpodbijanih aktov, se bo pa do njih moral opredeliti upravni organ pri ponovnem odločanju.
20. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom A. d.o.o. - v stečaju je sodišče sprejelo na podlagi ZPP, ker ZUS-1 ne ureja vprašanja stroškovnega zahtevka strank z interesom (prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni strani in njenemu intervenientu povrniti stroške. Ker stranka z interesom ni uspela s svojim predlogom v odgovoru na tožbo, da sodišče tožbo tožnice zavrne, ji priglašeni stroški ne gredo.