Jedro

Že iz ugovornih trditev izhaja, da med strankama ni prišlo do dogovora o tem, da bi upnik dolžniku odložil plačilo dolga. Dolžnikove ugovorne trditve v zvezi s "stanjem dolga" pa so ostale preveč splošne, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 16.11.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da se ne strinja s stanjem dolga, kot ga je navedel upnik. Iz upnikovih kartic niso razvidna vsa plačila, zato je prosil za dodatno dokumentacijo. Bil je v dogovoru z gospo Š.. Med pogajanji za rok plačila pa je dobil sklep o izvršbi. Upnik ve, da bo dolg pokrit v roku, ki ga je navedel, znan pa mu je tudi vir. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak, po navedeni določbi ZIZ, neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je med pogajanji v zvezi z rokom plačila prejel sklep o izvršbi. Že iz ugovornih trditev tako izhaja, da med strankama ni prišlo do dogovora o tem, da bi upnik dolžniku odložil plačilo dolga. Ugovora glede višine izterjevanega zneska pa dolžnik ni konkretiziral. Iz obračunov obresti, ki jih je upnik (kot verodostojne listine) priložil predlogu za izvršbo, so razvidne tako številke računov, zneski za plačilo, kot tudi datumi plačila oz. čas trajanja zamude. Dokazno breme o tem, kdaj so bila plačila izvršena pa nosi dolžnik, zato bi moral ta hraniti ustrezne dokaze o izvršenih plačilih. Ker so ugovorne trditve v zvezi s "stanjem dolga" ostale preveč splošne, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.