Jedro

ZPIZ/92 v 1. odst. 139. čl. določa, da so organizacije in delodajalci dolžni delovne invalide II. ali III. kategorije invalidnosti obdržati na delu (in jih razporediti na drugo ustrezno delo, oz. jim zagotoviti delo s skrajšanim delovnim časom, ali jim zagotoviti poklicno rehabilitacijo ter v sodelovanju s strokovnimi institucijami in zavodi najti delo, ki ga bodo opravljali po poklicni rehabilitaciji). Ker je zakonska določba jasna, ni potrebe, da je zakonski tekst "delodajalec obdrži delovnega invalida na delu" sestavni del izreka odločbe, s katero toženec zavarovanca razvrsti v II. ali III. kategorijo invalidnosti s pravicami, ki se vežejo na to pravno podlago.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice ter v dokončni odločbi toženca z dne 17.12.2003 odpravilo 3. odstavek

II. točke izreka, ki se glasi: "Delodajalec F. d.d. obdrži delovnega invalida na delu".

Zoper sodbo se pritožuje toženec po pooblaščenki. Poudarja, da so po določbi 139. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92 s spremembami), ki je veljal v času nastanka invalidnosti zavarovanca S. V. in ga je uporabilo tudi prvostopenjsko sodišče, delodajalci dolžni delovne invalide

II. ali III. kategorije invalidnosti obdržati na delu ter jih razporediti na drugo ustrezno delo oz. jim zagotoviti delo s skrajšanim delovnim časom ali jim zagotoviti poklicno rehabilitacijo. Te obveznosti imajo delodajalci, pri katerih so bili delovni invalidi v delovnem razmerju v času nastanka invalidnosti. Glede na datum nastanka invalidnosti, ki je

31.12.2002, ko je bil zavarovanec še v delovnem razmerju pri tožnici, je bilo zato pravilno odločeno v toženčevem postopku tudi o tem, da delodajalec obdrži delovnega invalida na delu.

Torej, v skladu s 139. in 141. členom ZPIZ, ki je veljal na dan

31.12.2002. Zato toženec vztraja, da je 3. odstavek II. točke izreka odločbe z dne 17.12.2003 pravilen in da za zadevo ni pomembno, da je zavarovancu ter delavcu tožnice delovno razmerje prenehalo dne 22.6.2003, torej še predno je toženec izdal dokončno odločbo z dne 17.12.2003 ter, da je zavarovanec od

23.6.2003 pridobil pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Pritožba ni utemeljena.

ZPIZ/92 v 1. odst. 139. člena sicer res določa, da so organizacije in delodajalci dolžni delovne invalide II. ali III.

kategorije invalidnosti obdržati na delu (in jih razporediti na drugo ustrezno delo, oz. jim zagotoviti delo s skrajšanim delovnim časom, ali jim zagotoviti poklicno rehabilitacijo ter v sodelovanju s strokovnimi institucijami in zavodi najti delo, ki ga bodo opravljali po poklicni rehabilitaciji). Ker pa gre že za jasno določeno zakonsko obvezo, ni potrebe, da je zakonski tekst "delodajalec obdrži delovnega invalida na delu" sestavni del izreka odločbe, s katero toženec zavarovanca razvrsti v II. ali

III. kategorijo invalidnosti s pravicami, ki se vežejo na to pravno podlago (konkretno z dokončno odločbo z 17.3.2003, priloga A/5 v spisu sodišča prve stopnje). Zato pritožbeno sodišče, četudi se strinja s povzetim materialnopravnim razlogovanjem pritožbe, le-tej ni ugodilo ter ni spremenilo izpodbijane sodbe tako, da bi bil tožbeni zahtevek na odpravo 3. odstavka II. točke izreka toženčeve odločbe z dne 17.12.2003, zavrnjen kot neutemeljen, saj glede na že obrazloženo, dejstvo, da je prvostopenjsko sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, na pravilnost in zakonitost toženčeve odločbe ne vpliva, izpodbijana sodba pa je glede na vse že obrazloženo prav tako pravilna. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je glede vprašanja, ali že povzeti del določbe 139. člena, 1. odst. ZPIZ/92, spada v izrek odločbe ali ne, že zavzelo stališče v podobnem primeru v (zavrnilni) sodbi, št. Psp 825/2005, z dne 4.1.2006. V njem je prvostopenjsko sodišče odpravilo toženčevi odločbi ter ugodilo tožbenemu zahtevku in zavarovanko - tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od 23.7.1998 dalje s pravicami, ki se vežejo na to pravno podlago, ni pa v izreku sodbe določilo, da delodajalec obdrži delovnega invalida na delu.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.