Jedro

Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar je pritožbena navedba, da „toženi stranki obvestilo o plačilnem nalogu (tj. obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP) ni bilo osebno vročeno", za kaj takšnega premalo. Zgolj z navedbami, da obvestila ni prejela, pritožnica ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki so razvidna iz obvestila sodišču, ki se nahaja v spisu obravnavane zadeve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 6. 2016 ugotovilo, da je pritožba tožene stranke z dne 13. 4. 2016 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 440/2015 z dne 21. 3. 2016 umaknjena.

2. Zoper citirani sklep se tožena stranka pritožuje. Uveljavlja, da plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni prejela - ali ni bil izdan ali pa ji slednji (niti obvestilo o njem) ni bil osebno vročen. Tudi ji po poteku petnajstdnevnega roka za prevzem na pošti ni bil puščen v poštnem nabiralniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz spisovne dokumentacije predmetnega spora izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 150,00 EUR izdan - konkretno to izhaja iz listine pri red. št. 18, na kateri je plačilni nalog z dne 18. 4. 2016 tudi natisnjen. Prav tako je iz dokumentov, ki so k tej listini pripeti, razvidno, da je bil izdani plačilni nalog toženi stranki (osebno) vročen (in da slednja dolžne sodne takse za pritožbeni postopek ni plačala).

5. Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, se vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom ZPP (prvi odstavek 142. člena ZPP). Če vročitev po 140. členu ZPP(2) ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (tretji odstavek 142. člena ZPP). Vročitev po tretjem odstavku 142. člena ZPP se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (četrti odstavek 142. člena ZPP).

6. Iz podatkov v zadevnem spisu, na katere se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno oprlo (tudi) sodišče prve stopnje, oziroma iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (ki je pripet k red. št. 18) je razvidno, da v tem primeru priporočenega pisma (ki je vseboval sporni plačilni nalog z dne 18. 4. 2016) toženi stranki (ali kakšnemu odraslemu članu gospodinjstva) ob poskusu vročitve ni bilo mogoče osebno izročiti in da je bilo zato dne 19. 4. 2016 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Prav tako iz njega določno izhaja, da tožena stranka pisma v 15 dneh ni dvignila in da ji je bilo zato po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku.

7. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar je pritožbena navedba, da „toženi stranki obvestilo o plačilnem nalogu (tj. obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP) ni bilo osebno vročeno", za kaj takšnega premalo. Zgolj z navedbami, da obvestila ni prejela, pritožnica ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki so razvidna iz obvestila sodišču, ki se nahaja v spisu obravnavane zadeve - tj. da ji je bilo obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v hišnem predalčniku puščeno dne 19. 4. 2016, samo pismo pa dne 5. 5. 2016. 8. Plačilni nalog z dne 18. 4. 2016 je bil torej toženi stranki (osebno) vročen po določbah 142. člena ZPP. To pomeni, da sicer res toženi stranki niti plačilni nalog niti obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP nista bila osebno izročena, a kljub temu ni mogoče zaključiti, da vročitev v obravnavanem primeru ni bila opravljena. Ker tožena stranka pisanja (oziroma plačilnega naloga) ni dvignila v 15 dneh od dneva, ko ji je bilo obvestilo o sodnem pisanju puščeno v hišnem predalčniku(3), se je namreč po določilu četrtega odstavka 142. člena ZPP štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. To pa ne glede na to, ali je tožena stranka pisanje dejansko prejela ali ne.

9. Z vidika ZPP je namreč ključen trenutek vročitve, ki hkrati pomeni, da je bilo pisanje s strani njegovega naslovnika prejeto. Če namreč osebna vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se ta opravi upoštevaje 142. člen ZPP. V skladu z omenjenim členom pa velja, da se, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, ko mu je bilo obvestilo o sodnem pisanju puščeno, šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Vročitev se v takem primeru - v nasprotju z zatrjevanji pritožnice - šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.(4)

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi so torej neutemeljeni. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. O pritožbi je po pooblastilu iz prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči, pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu, do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa, se vroči pisanje osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če v to privoli (prvi in drugi odstavek 140. člena ZPP).

Op. št. (3): V petnajstih dneh od 19. 4. 2016 oziroma v petnajstih dneh od datuma, ki izhaja iz obvestila sodišču in predstavlja pritožbeno neizpodbit podatek, ki je ključen za presojo trenutka vročitve in začetek teka roka za plačilo sodne takse.

Op. št. (4): Tako tudi VSL sklep II Cp 3024/2014.