Jedro

Stranka ne more zahtevati, da določen izvedenec ne opravi dela iz razlogov po 2. in 3. odst. 244. čl. ZPP. Pravico ima samo zahtevati izločitev izvedenca po 247. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v delu, kjer je priznana nagrada izvedencu mag. M. T., dr. medicine nad zneskom 115.000,00 SIT r a z v e l j a v i in v tem obsegu (to je za 66.000,00 SIT) vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu mag. M. T., dr. medicine iz P. 1, K., za podano pisno izvedensko mnenje priznalo nagrado v bruto znesku 181.000,00 SIT in naložilo, da se izvedencu izplača nagrada po računu A. d.o.o. L., skupaj s prispevki in obračunanim 20 % DDV. Izvedenki T. B. V., dr. medicine iz J. pa je za podano pisno izvedensko mnenje priznalo nagrado v bruto znesku 71.000,00 SIT in odločilo, da se izplača po prejemu računa A. d.o.o. L., skupaj s prispevki. Predlogu za povračilo stroškov v preostalem delu ni ugodilo.

Zoper višino priznane nagrade je vložila pritožbo tožnica iz pritožbenega razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Nasprotovala je postavitvi izvedenca dr. T., ker ji je bilo iz drugih zadev znano, da ima izvedenec do oškodovancev, ki uveljavljajo odškodnino zaradi azbestoze, negativno stališče. Sodišče je kljub temu izdalo sklep, s katerim je izvedensko delo zaupalo Kliničnemu centru z nalogo, da določi izvedenca pulmološke stroke in Klinični center je kljub njenemu nasprotovanju imenoval prav tega izvedenca. Zoper sklep o postavitvi izvedenca ni imela pravice do pritožbe, zato svoje nezadovoljstvo in ogorčenje izpostavlja v zvezi s sklepom, ki ga s to pritožbo izpodbija. Sodišče je nekritično sledilo priglašenim stroškom obeh izvedencev. Priglašeni stroški so neustrezni že glede na delo, ki je bilo izvedencema poverjeno. Odmerjeni so v nasprotju z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Za primerjavo navaja nagrade, ki so bile priznane v drugih zadevah in ki so bistveno nižje od teh, ki jih je sodišče priznalo v konkretnem primeru. Še posebej izpostavlja priznano nagrado dr. T., ki je previsoka, saj njena medicinska dokumentacija, ki se nanaša na obravnavano prizadetost, ne vsebuje preko 50 strani, zato bi šlo izvedencu največ 100 točk, neopravičeno si je obračunal študij dodatne dokumentacije, saj njegovo mnenje sloni samo na pregledu prvotne dokumentacije in osebnem pregledu oškodovanke, ki pa ni trajal več kot eno uro. Za izdelavo izvedenskega mnenja pa je izvedenec tudi neutemeljeno štel mnenje za zelo zahtevno. Res je mnenje izdelano na 16-ih straneh, vendar tolikšna ekspertiza za potrebe odločanja o tožničinem odškodninskem zahtevku, ki se nanaša na prizadetost v zvezi z izpostavljenostjo azbestu, ni bila potrebna. Prav to velja tudi za mnenje, ki ga je izdelala dr. T. B. V. Če je v drugih zadevah zadoščalo manj obsežno mnenje, bi to lahko tudi v tem primeru. Zato meni, da je njena pritožba utemeljena. Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana že zato, ker sodišče ni imelo podatkov o obsegu spisa in dodatne dokumentacije. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev ali spremembo sklepa in ga poziva naj stabilizira odmero stroškov za izvedenska mnenja, tako da bodo ti uravnoteženi v podobnih primerih izenačeni in nikoli ne pretirani.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbene navedbe, v katerih tožnica izpostavlja svoje stališče, ko je nasprotovala postavitvi dr. T. kot izvedenca v tej zadevi, niso relevantne. Stranka namreč ne more zahtevati, da določen izvedenec ne opravi dela iz razlogov po 2. in 3. odst. 244. čl. ZPP. Pravico ima samo zahtevati izločitev izvedenca po 247. čl. ZPP, seveda v primeru, če zato obstajajo tehtni razlogi. Nezadovoljstvo stranke pa ni tak razlog. Tožnica ni izločevala tega izvedenca. V postopku je samo izjavljala svoje nezadovoljstvo, kar na pravilnost postavitve izvedenca s strani sodišča ne vpliva. Tudi primerjava zneskov nagrad drugim izvedencem v drugih zadevah ni upoštevna. Vsak primer je namreč primer zase, nagrada se odmerja po tarifi in sodišče je v konkretnem primeru pravilno presojalo stroškovnika izvedencev po tarifi za vrednotenje izvedenskega dela oz. cenilskega dela, ki jo vsebuje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.

Pritožbeno sodišče pa ni moglo mimo pritožbenih navedb, v katerih tožnica konkretno oporeka določenim postavkam, in sicer obsegu spisa, zbiranju dokumentacije, pregledu tožnice in pisni izdelavi izvedenskega mnenja, saj v tem delu, glede na podatke spisa in ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ne more preizkusiti pravilnost odločitve, ker ni razlogov o tem, kako je sodišče prišlo do ugotovitve, da je izvedenec moral preštudirati spis, ki presega 50 strani. Zato je glede te postavke ostalo spornih 100 točk. Tudi glede zbiranja in preučevanja dokumentacije temelji odločitev samo na podatku izvedenca, ki mu pritožba konkretno oporeka. Po mnenju pritožbenega sodišča sicer ne more biti sporno, da je šlo vsaj za zbiranje obsežne dokumentacije, ker je že iz izvedenskega mnenja razvidno, da je izvedenec preučil dokumentacijo v zdravstvenem kartonu. Zato gre izvedencu v vsakem primeru najmanj 200 točk, ali je šlo za zelo obsežno dokumentacijo, to je dokumentacijo, ki presega 50 strani, pa je tudi v tem delu sodišče sledilo samo navedbi v stroškovniku, čeprav je ta po pritožbi tožnice sporna. Sporen je tudi pregled, katerega je izvedenec zaračunal 200 točk, ker naj bi šlo za zahteven pregled do 3 ure, tožnica pa v pritožbi trdi, da je pregled trajal do 1 uro, torej da bi za to postavko moralo sodišče priznati izvedencu samo 100 točk. Končno pa tudi glede tega, ali gre v konkretni zadevi za zelo zahtevno ali samo za zahtevno pisno izdelavo izvedenskega mnenja, med obema postavkama pa je 300 točk razlike, izpodbijani sklep nima utemeljitve, tako da se ga ne da preizkusiti. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče na pritožbo tožnice razveljavilo nagrado v višini 600 točk oz. 66.000,00 SIT in v tem obsegu vrnilo zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Za znesek 115.000,00 SIT pa pritožba ni utemeljena, saj je do te nagrade izvedenec upravičen že glede na dosedanje podatke spisa in je ,v tem obsegu nagrada odmerjena v skladu s tarifo za vrednotenje izvedenskega dela. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo stroškovniku izvedenke T. B. V., saj je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je postavke v njenem stroškovniku natančno preučilo in ji priznalo samo tiste postavke, ki ji nedvomno gredo v skladu z določbami te tarife. Zato je tudi v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.