Jedro

Ker pomeni začasna odredba poseg v premoženjsko sfero nasprotne stranke v času, ko tožnica še nima v rokah sodbe, morajo biti navedbe o terjatvi in nevarnosti za bodočo izvršbo - verjetno izkazane. Pri denarni terjatvi mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v znesku 3,993.775,50 sit z prepovedjo odtujitve treh toženčevih avtomobilov.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je subjektivno nevarnost, ki jo toženec s svojim ravnanjem povzroča za uspešnost bodoče izvršbe opisala pod točko III. in IV tožbe. Nato tožeča stranka v obsežnih izvajanjih ponovi dosedanje navedbe in še dodaja, da sicer res ni izkazala ravnanja kot ga citira izpodbijani sklep in pravna literatura, vendar je očitno, da "se denar steka v drugo družinsko, če že ne osebno pojetje ter to prelivanje iz enega žepa v drugi žep onemogoča poplačilo upnikove terjatve ..." Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanja sklicuje na pravilne dejanske ugotovitve in pravne zaključke prvostopnega sodišče. Glede na pritožbena izvajanje pa je še dodati: Pritožnik tudi v pritožbi ni z ničemer izkazal verjeten obstoj nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo terjatve.

Pri denarni terjatvi mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. V tožbi pod točko III. tožnica samo opisuje v kolikšni meri je tožena stranka v finančnih težavah. V točki IV tožbe se glede izkazane nevarnosti sklicuje na točko III. - kjer pa takih navedb ni najti. V pritožbi tožeča stranka navaja, da toženec preliva premoženje v drugo svoje podjetje. V kolikor gre za posle brez nasprotnega premoženjskega toka - n. pr. brezplačno razpolaganje, bi to pomenilo izkazano nevarnost in razlog za začasno odredbo. Vendar pritožnica prezre, da ostane tudi sedaj le pri trditvi, ki ni z ničemer verjetno izkazana. Ker pomeni začasna odredba poseg v premoženjsko sfero nasprotne stranke v času, ko tožnica še nima v rokah sodbe, morajo biti navedbe o terjatvi in nevarnosti za bodočo izvršbo - verjetno izkazane.

Zato je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo izdajo začasne odredbe in tožeča stranka s pritožbo ni mogla uspeti.