Jedro

Prosta presoja dokazov ne pomeni nevezanega samovoljnega ocenjevanja, ampak je potrebno presojo dokazov utemeljiti v obrazložitvi odločbe. Navesti je potrebno ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na podlagi katerih so posamezna dejstva dokazana. Pri napredovanju v nazive Pravilnik o napredovanju v nazive ne določa, da na primer učitelj matematike ne more opravljati drugega dela, dela, ki ni vezano na delovno mesto učitelja matematike.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS z dne 10.7.2002 se odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 10.7.2002 odločila, da se predlog, ki ga je vložil ravnatelj zavoda dne 7.2.2002, za napredovanje tožnika v naziv svetovalec zavrne, ker tožnik v skladu z 10. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah (Uradni list RS, št. 64/96, 33/00 in 101/00, v nadaljevanju Pravilnik) ni izpolnil pogoja iz 4. alinee, in sicer ni zbral najmanj 9 točk za dodatna strokovna dela, ki so navedena v b), c), č), d), e) ali f) razdelku. Pri vrednotenju dodatnega strokovnega dela je tožena stranka v obrazložitvi navedla naslednje: - dokazilo o mentorstvu 6 dijakom na javnem nastopu Unescovih šol ob Evropskem letu jezikov je ovrednotila po 3. alinei 10. točke a) razdelka; - dokazilo o mentorstvu 5 dijakom na javnem nastopu na Srečanju Unescovih šol Mladi se združujejo za desetletje kulture po 3. alinei 10. točke a) razdelka; - dokazilo o mentorstvu 17 dijakom na javnem nastopu na prireditvi Gaudeamus v BB domu po 3. alinei 10. točke a) razdelka; - dveh potrdil ravnatelja o mentorstvu 105 dijakom gradbeno-geodetske smeri in 123 dijakom ekonomske smeri, ki so s pesmijo Gaudeamus nastopili na prireditvi Gaudeamus v B. domu tožena stranka ni upoštevala, ker mentorstva maturantom za izvedbo pesmi na zaključni maturantski prireditvi ni mogoče vrednotiti kot dodatno strokovno delo v smislu 18. člena Pravilnika; - dokazilo o mentorstvu 10 dijakom na javnem nastopu Luna gre na pot po 3. alinei 10. točke a) razdelka; - dokazilo o mentorstvu 5 dijakom na javnem nastopu na prireditvi Gradbeniade po 3. alinei 10. točke a) razdelka; - dokazilo o mentorstvu 3 dijakom na javnem nastopu ob dnevu odprtih vrat po 3. alinei 10. točke a) razdelka; - dokazilo o mentorstvu 3 dijakom na javnem nastopu na informativnem dnevu po 3. alinei 10. točke a) razdelka; - dokazila o organizaciji treh javnih nastopov po 2. alinei 10. točke a) razdelka; - dokazila o pripravi treh tematskih razstav, odprtih za javnost, po 1. alinei 10. točke a) razdelka; - dokazila o pripravi dveh javnih prireditev ob podelitvi zaključnih spričeval na Gospodarski zbornici Slovenije po 1. alinei 11. točke a) razdelka; - tri potrdila Inštituta A. o vodenju šolskega tima v okviru projekta Zdrava šola po 3. točki b) razdelka.

Tožena stranka je tožnika pozvala naj dopolni predlog za napredovanje v naziv svetovalec, ker še vedno ni zbral dovolj točk. Tožnik je nato priložil še dve potrdili Radia ..., iz katerih je razvidno, da je imel dva orgelska koncertna nastopa pri maši. Oba nastopa je prenašal tudi Radio ... Tožena stranka teh dveh potrdil ni upoštevala, ker se v skladu s 1. odstavkom 18. člena Pravilnika vrednoti in točkuje tisto dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ki je povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Iz dokumentacije pa je razvidno, da je tožnik zaposlen na delovnem mestu učitelja matematike in po presoji tožene stranke orgelski koncertni nastopi izven zavoda niso povezani z vzgojno-izobraževalnim delom učitelja matematike. Pri ponovni dopolnitvi predloga je tožena stranka še enkrat ugotovila, da predlaganega vrednotenja vodenja šolskega tima v projektu Zdrava šola ne more upoštevati, ker takšno delo ni primerljivo z enoletnim razvojno-raziskovalnim delom ali drugim strokovnim delom v povezavi z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, višjo ali visoko šolo, ki izobražuje kadre za področje šolstva, Pedagoškim inštitutom in drugimi javnimi zavodi, ki opravljajo razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju, kot to določa 5. točka c) razdelka 18. člena Pravilnika. Tožnik navaja, da je Inštitut A. zavod, ki opravlja svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju v smislu 5. točke c) razdelka, čemur tožena stranka ne oporeka, ugotavlja pa, da se v skladu z navedeno točko lahko vrednoti le nacionalno koordinatorstvo v projektu Zdrava šola. Delo vodje šolskega tima pa je primerljivo z mentorstvom učencem pri izvenšolskih raziskovalnih projektih, zato je bilo vrednoteno z dvema točkama po b) razdelku. Nadalje navaja, da v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, v nadaljevanju ZUP) lahko uradna oseba, pooblaščena za odločanje o upravni stvari na podlagi načela proste presoje dokazov ugotovi, da omenjenih navedb Inštituta A. ne more upoštevati in dela vrednotiti tako kot je navedeno na potrdilu.

V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je pri vrednotenju dodatnega strokovnega dela tožnika upoštevalo tisto opravljeno dodatno strokovno delo, ki je v skladu s 1. odstavkom 18. člena Pravilnika in je povezano z njegovim vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Tako je upoštevala tudi tožnikovo delo, ki ni neposredno vezano na delovno mesto učitelja matematike, pač pa na njegove dodatne dejavnosti v šoli, ki jih opravlja kot mentor dijakom oziroma so povezane z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Upoštevana so bila tudi dodatna strokovna dela, povezana s tožnikovo glasbeno dejavnostjo v zavodu. Orgelski koncertni nastopi pri mašah pa nikakor niso povezani z njegovim vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Ker tožnik ni predložil nobenih novih dokazil o opravljenem dodatnem strokovnem delu, ki bi ga bilo mogoče vrednoti po b), c), č), d), e) ali f) razdelku je bilo potrebno predlog na napredovanje v naziv svetovalec zavrniti. V tožbi tožnik navaja, da se ne strinja z vrednotenjem njegovega dela s koncertnimi nastopi izven zavoda, mentorstva dijakom za izvedbo pesmi na zaključni maturantski prireditvi in vrednotenjem vodenja šolskega tima v projektu Zdrave šole. Po stališču tožene stranke vodenje šolskega tima v projektu Zdrava šola ni primerljivo z enoletnim razvojno-raziskovalnim delom v povezavi z ministrstvom pristojnim za šolstvo, višjo ali visoko šolo, ki izobražuje kadre za področje šolstva, Pedagoškim inštitutom in drugimi javnimi zavodi, ki opravljajo razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju. Tožena stranka svojega stališča, da je delo primerljivo z mentorstvom učencev pri izvenšolskih raziskovalnih projektih ne obrazloži, temveč se sklicuje na načelo proste presoje dokazov. Vendar meritorni zaključki brez obrazložitve nasprotujejo načelu pravne varnosti in zakonitosti, prav tako pa subjektivnega stališča brez kakršne koli obrazložitve sploh ni mogoče preveriti. Listino, ki jo je izdal Inštitut A., je tožena stranka zmotno presodila in ni upoštevala njene vsebine oziroma vrednotenja dela. Inštitut A. je namreč zavod, ki v povezavi s toženo stranko s projektom Zdrave šole opravlja vzgojno-izobraževalno delo na področju zdravstvene preventive. Gre za raziskovalni in operativni projekt na področju vzgoje in izobraževanja, saj ima za cilj iskanje metod za uspešno preventivno zdravstveno vzgojo mladine v šolah. Nadalje navaja, da so napačni tudi zaključki tožene stranke, po katerih mu ne priznava koncertnih nastopov na klaviaturah in koncertnih nastopov ob podelitvi spričeval na Gospodarski zbornici Slovenije po 11. točki b) razdelka, ampak le po 3. alinei 10. točke a) razdelka 18. člena Pravilnika. Stališče tožene stranke je, da učitelj matematike ne more uveljaviti svojih koncertnih nastopov kot dodatno strokovno delo v skladu z 18. členom Pravilnika. Tožena stranka mu tudi ne priznava dveh potrdil o mentorstvu 105 dijakom gradbene-geodetske smeri in 123 dijakom ekonomske smeri, ki so s pesmijo Gaudeamus nastopili na prireditvi Gaudeamus v B. domu in sicer iz razloga, da mentorstva maturantom za izvedbo pesmi na zaključni maturantski prireditvi ni mogoče vrednotiti kot dodatno strokovno delo v smislu 18. člena Pravilnika. Tožnik poudarja, da je bil po nalogu ravnatelja zadolžen tudi za glasbeno pedagoško delo, zato je opravljal dodatno strokovno glasbeno delo. Delo učitelja matematike po nalogu direktorja na področju glasbene vzgoje je zagotovo njegovo dodatno strokovno delo z mladino, poučevanje matemetike pa je njegova redna zadolžitev. Pravno nevzdržno in brez podlage tožena stranka oži njegove pravice do napredovanja, ki opravlja strokovno delo povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu zgolj na formalno razporeditev na delovno mesto učitelja matematike, če tožnik po nalogu ravnatelja opravlja tudi vzgojno-izobraževalno delo na področju glasbene vzgoje, za kar ima tudi ustrezno strokovno znanje. Iz pravno neutemeljenega razloga tožena stranka tožniku tudi ni priznala dveh orgelskih koncertnih nastopov izven zavoda in koncertnih nastopov na klaviaturah izven zavoda. Glede na navedeno tožnik predlaga, da se tožbi ugodi. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter še dodaja, da ZUP določa, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, odloči pooblaščena uradna oseba po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi celotnega uspeha postopka. Mnenje Inštituta A. o točkovanju dodatnega strokovnega dela ne zavezuje tožene stranke pri vrednotenju dodatnega strokovnega dela. V c) razdelku 18. člena Pravilnika vodenje šolskega tima v okviru nacionalnega projekta ni nikjer izrecno navedeno, kakor tudi ni izrecno navedeno v b) razdelku 18. člena Pravilnika. Vodenje šolskega tima v okviru projekta Zdrava šola je primerljivo z mentorstvom učencem pri izvenšolskih raziskovalnih projektih in se analogno vrednoti v skladu s 3. alineo b) razdelka. Po c) razdelku se analogno s tremi točkami vrednoti izključno nacionalno koordinatorstvo v okviru projekta Zdrava šola, ker je primerljivo z enoletnim razvojno-raziskovalnim delom v smislu 5. alinee c) razdelka 18. člena Pravilnika. Nadalje navaja, da sta bila nastopa tožnika skupaj z dijaki na klaviaturah na srečanju Unescovih šol ovrednotena v skladu z dokazili.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ni prijavil udeležbe v postopku.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev predloga za napredovanje tožnika v naziv svetovalec po 10. členu Pravilnika. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da tožnik ni izpolnil vseh predpisanih pogojev in sicer ni zbral najmanj 9 točk za dodatna strokovna dela, navedena v b) do f) razdelkih 18. člena Pravilnika. Tožena stranka ni upoštevala potrdila Inštituta A. v okviru projekta Zdrava šola po 5. točki c) razdelka, tako kot je predlagal tožnik. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da na podlagi določil ZUP, in sicer načela proste presoje dokazov, teh potrdil ne more vrednotiti tako kot je predlagano v predlogu in kot je razvidno iz potrdil. Iz upravnih spisov je razvidno, da je Inštitut A., dne 12.4.2000 toženi stranki poslal dopis, v katerem je podal predlog vrednotenja dela v nacionalnem projektu Zdrava šola. Tožena stranka je dne 6.2.2002 Inštitutu A. posredovala odgovor, v katerem je obrazložila, kako se vrednoti udeležba pri takšnem projektu, in sicer, da se članstvo v šolskem timu Zdrava šola vrednoti z eno točko po a) razdelku, vodenje šolskega tima z dvema točkama po b) razdelku in nacionalno koordinatorstvo s tremi točkami po c) razdelku 18. člena Pravilnika. Članstvo v šolskem timu bi namreč lahko bilo primerljivo z enoletnim mentorstvom skupini učencev, ki je dobila priznanje za uspeh na tekmovanju, vodenje šolskega tima bi lahko bilo primerljivo z mentorstvom učencem pri izvenšolskih raziskovalnih projektih, nacionalno koordinatorstvo pa se lahko vrednoti po 5. točki c) razdelka kot enoletno razvojno-raziskovalno delo ali drugo strokovno delo v povezavi z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, ki izobražuje kadre za področje šolstva, Pedagoškim inštitutom in drugimi javnimi zavodi, ki opravljajo razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju. V dopisu so navedli tudi, da se potrdila izdajajo z ustrezno formulacijo opravljenega dela, ne pa tudi z navedbo števila točk, s katerimi je ovrednoteno njihovo delo. Tožnik je k predlogu za napredovanje priložil tri potrdila Inštituta A. Iz potrdila z dne 31.8.2001 je razvidno, da je tožnik bil vodja nacionalnega projekta Zdrave šole, iz dveh potrdil z dne 31.8.2000 in z dne 31.8.1999 pa je razvidno, da je bil vodja šolskega tima v okviru projekta Zdrava šola. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka vsa tri potrdila enako ovrednotila, ne da bi pregledala formulacijo ovrednotenega dela na teh potrdilih, hkrati pa se tudi sklicuje na prosto presojo dokazov. Pri tem sodišče dodaja, da prosta presoja dokazov ne pomeni nevezanega samovoljnega ocenjevanja, ampak mora presojo dokazov tožena stranka utemeljiti v obrazložitvi odločbe. Navesti mora ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na podlagi katerih ima oziroma šteje posamezna dejstva za dokazana. Če določenih dejstev ni presodila za dokazana, mora navesti razloge, ki utemeljujejo prepričljivo in logično sklepanje na njihovo neresničnost. To pomeni, da mora tožena stranka v obrazložitvi odločbe navesti katera dejstva, na podlagi katerih je napravila sklep o dejanskem stanju, so dokazana in katera ne, katerim dokazom je v postopku dala večjo težo oziroma zakaj je nekaterim dokazom bolj verjela kot drugim. Nadalje v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da učitelj matematike ne more uveljavljati svojih koncertnih nastopov kot dodatno strokovno delo v skladu z 18. členom Pravilnika. Pri tem tudi sama tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je pri vrednotenju upoštevala tudi nekatera dodatna strokovna dela, povezana s strankino glasbeno dejavnostjo v zavodu, hkrati pa ne obrazloži, zakaj ni upoštevala drugih dodatnih strokovnih del, ki so povezana s tožnikovo glasbeno dejavnostjo. Sodišče pri tem pripominja, da v pravilniku tudi ni določeno, da učitelj matematike ne more poučevati glasbene vzgoje. Iz tega torej sledi, da tožnik, ki je učitelj matematike, lahko opravlja tudi delo, ki ni neposredno vezano na delovno mesto učitelja matematike. Tožena stranka tožniku ni priznala orgelskih koncertnih nastopov izven zavoda zato, ker to delo ni povezano z vzgojno-izobraževalnim delom učitelja matematike v zavodu. Pri tem pa ne navede, konkretno zakaj to delo ni povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev je potrebno obrazložiti v odločbi oziroma upravnem aktu. Po 1. odstavku 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, v nadaljevanju ZUP) se dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, ugotovijo z dokazi. Pristojni organ mora dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, razložiti v obrazložitvi odločbe oziroma upravnega akta. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka dejstev bistvenih za odločitev, ne obrazloži. Sodišče pri tem še dodaja, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ne more pojasnjevati zakaj predlogu tožnika za izjemno napredovanje v naziv svetovalec ni ugodila, ker mora to obrazložiti v odločbi (obrazložitvi). Glede na navedeno izhaja, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe jo sodišče tako ne more preizkusiti. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00), ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena in ker so bila kršena pravila postopka, kot je predhodno obrazloženo.