- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba in sklep II Cp 769/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:II.CP.769.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Meje postavljenih zahtevkov v pravdnem postopkuSodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, kar pomeni, da ne more odločati o zahtevkih, ki niso bili izrecno postavljeni.
- Utemeljenost pritožbe glede odškodnine za osebno voziloTožena stranka je pritožila odločitev sodišča prve stopnje, ki je priznalo odškodnino za osebno vozilo, čeprav tožnik takšnega zahtevka ni postavil.
- Višina odškodnine za telesne bolečinePritožba se nanaša tudi na višino odškodnine za telesne bolečine, kjer je tožnik znižal svoj zahtevek.
- Odgovornost za prometno nesrečoSodišče je ugotovilo 85 % odgovornost tožnika in 15 % odgovornost zavarovanca tožene stranke.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Izrek
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v ugodilnem delu razveljavi za znesek 625,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 12. 2003 dalje do prenehanja obveznosti.
II. Sicer se pritožba zavrne in sodba v preostalem izpodbijanem ugodilnem delu, potrdi.
III. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti 126,00 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni po prejemu odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Obrazložitev
1. Z odločbo z dne 11. 11. 2010 je sodišče prve stopnje s sklepom spremembo tožbe dovolilo in zaradi delnega umika tožbe za znesek 6.372,40 EUR s pripadki postopek v tem obsegu ustavilo, ter razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 4.051,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.425,94 EUR od 04. 09. 2006 dalje do prenehanja obveznosti in od zneska 625,94 EUR od 09. 12. 2003 dalje do prenehanja obveznosti, v 15 dneh; kar je tožnik zahteval več je sodišče zavrnilo; odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 906,92 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper ugodilni del sodbe je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče „sodbo razveljavi ter o zadevi odloči“. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugodilo zahtevku iz naslova odškodnine za osebno vozilo (z zamudnimi obrestmi), saj tožnik takšnega zahtevka sploh ni postavil, razlogovanje sodišča prve stopnje „da ga je le pozabil“, je neutemeljeno in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je sodišče odločilo preko postavljenega zahtevka. Nepravilna je odločitev tudi glede višine odškodnine za telesne bolečine, saj je bil zahtevek iz tega naslova skrčen, česar sodišče ni upoštevalo, saj je izhajalo iz prvotno postavljenega zahtevka 4.172,73 EUR. Napačna je tudi odločitev, da se vsa odškodnina za telesne poškodbe izplača iz zavarovanja AO+. Glede na to, da je ugotovljena tožnikova 85 % odgovornost za nesrečo, bi bila tožena stranka dolžna plačati le 85 % zneska škode za telesne poškodbe, preostalih 15 % pa tožniku pripada iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti zavarovanca J. Z. 3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Tožnik je s tožbenim zahtevkom postavljenim v tožbi zahteval plačilo odškodnine v višini 6.234.500,00 SIT oziroma 26.016,11 EUR, in sicer iz naslova telesnih bolečin 1.000.000,00 SIT oziroma 4.172,93 EUR, iz naslova strahu prav tako 1.000.000,00 SIT oziroma 4.172,93 EUR, iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 4.000.000,00 SIT oz. 16.691,70 EUR in iz naslova materialnih stroškov (stroškov psihiatričnih pregledov) 234.500,00 SIT oziroma 978,55 EUR.
5. Na glavni obravnavani dne 29. 09. 2008 je tožbo razširil in zahteval plačilo 30.979,13 EUR (sestavljenih iz zneskov 8.345,85 EUR, 20.863,63 EUR, 978,55 EUR in 790,09 EUR). Glede na prvotno postavljeni tožbeni zahtevek in trditve na naroku, ne more biti sporno, da je tožnik iz naslova telesnih bolečin in strahu, tako kot prvotno, zahteval 4.172,93 EUR oziroma skupaj 8.345,85 EUR, iz naslova materialne škode (stroškov psihiatričnih pregledov) 978,55 EUR, zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti povečal na 20.863,63 EUR in zahteval dodatnih 790,09 EUR iz naslova materialnih stroškov (stroški psihiatričnih pregledov).
6. Na glavni obravnavni dne 11. 11. 2010 je tožnik tožbeni zahtevek nato znižal na 20.836,80 EUR in (spet dovolj jasno) iz naslova telesnih bolečin in strahu zahteval 4.172,93 EUR oziroma skupaj 8.345,85 EUR, iz naslova materialne škode 978,55 EUR, 790,09 EUR in dodatnih 290,00 EUR (spet iz naslova stroškov psihiatričnih pregledov), zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa znižal na 10.432,31 EUR.
7. Tožbeni zahtevek je v tem obsegu sodišče prve stopnje tako pravilno povzelo.
8. Kot je razvidno iz povedanega, ne v tožbi in ne kasneje, tožnik tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine iz naslova škode na avtomobilu last zavarovanca tožene stranke, v višini 1.000.000,00 SIT oziroma 4.172,93 EUR, nikoli ni postavil. Sodišče prve stopnje je v tem obsegu prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je tožniku iz tega naslova priznalo 15 % odškodnine v višini 625,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 12. 2003 dalje do prenehanja obveznosti (prvi odstavek 2. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V tem obsegu je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v tem delu s sklepom razveljavilo (357. člen ZPP).
9. Tožnikov zahtevek temelji tako na pogodbenem razmerju med njim in toženo stranko (njegovo zavarovalnico) in sicer na sklenjeni zavarovalni pogodbi in pogojih za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO+), kot tudi na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti zavarovanca tožene stranke J. Z. Sodišče je ocenilo odgovornost tožnika za povzročitev prometne nesreče v višini 85 %, J. Z. pa v višini 15 %. Iz zavarovanja AO+ je tako tožena stranka tožniku dolžna plačati 85 % odškodnine za telesne bolečine, iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti zavarovanca J. Z., pa 15 %. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova odškodnine za prestane telesne bolečine, plačati celotno, po sodišču odmerjeno odškodnino (ki za toženo stranko po višini sicer ni sporna).
10. Glede na povedano, je pritožbeno sodišče v preostalem delu pritožbo zavrnilo in sodbo v ugodilnem delu, kolikor je ni s sklepom razveljavilo, potrdilo (353. člen ZPP). Tako je torej tožena stranka sedaj dolžna plačati tožniku 3.425,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 04. 09. 2006 do prenehanja obveznosti (in mu povrniti pravdne stroške).
11. V odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje pritožbeno sodišče ni poseglo. Kljub delni razveljavitvi je uspeh tožnika v pravdi še vedno 16 % (upoštevaje vsp 20.836,80 EUR), tako kot je to zaključilo tudi sodišče prve stopnje in v tem razmerju tožniku in toženi stranki tudi odmerilo pravdne stroške.
12. Tožena stranka je s pritožbo uspela z zneskom 625,94 EUR. Plačala je takso za pritožbo v višini 126,00 EUR, kar ji je tožnik dolžan povrniti v roku 15 dni po prejemu odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki pritožbeno sodišče ni priznalo 50,00 EUR iz naslova manipulativnih stroškov, ker ni jasno za kakšne stroške gre, saj jih tožena stranka ni specificirala.