Jedro

Stečajni upnik kot stranka stečajnega postopka ima glede na določbe ZPPSL le omejene možnosti sodelovanja v njem. Predlogov, izjav in ugovorov ne more dati oziroma vložiti, če je zamudil rok oziroma izostal z naroka, na katerem bi jih moral dati oziroma vložiti (4. odst. 11. člena ZPPSL). Navedena določba pomeni, da lahko stečajni upnik sodeluje v postopku le takrat in na način, kot mu to predpisuje ZPPSL.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo upnikov predlog z dne 26.7.2004, s katerim je predlagal, da sodišče prepove družbama SI. d.d., Ljubljana in SA. d.d., Ljubljana izvajanje gradbenih del na nepremičninah, ki so predmet njegovega denacionalizacijskega zahtevka in prodajo teh nepremičnin.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da ima upnik pravni interes, da sodišče obvesti o nepravilnostih, saj ima izločitveni zahtevek. Upnik se v pritožbi sprašuje, kdo sicer lahko prepreči prodajo njegovega premoženja, ki je predmet denacionalizacijskega postopka in uporabo tega premoženja s strani družb SI. d.d., Ljubljana in SA. d.d., Ljubljana. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji, saj je upnik v denacionalizacijskem postopku uveljavljal vrnitev nepremičnin v naravi. Zato bi moralo upnikov predlog obravnavati vsebinsko, če pa je šlo za nepopolno vlogo, bi ga moralo pozvati, da jo popravi.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je v predlogu z dne 26.2004 navedel, da družbi SI. d.d., Ljubljana in SA. d.d., Ljubljana izvajata razna gradbena dela na nepremičninah, ki so predmet njegove izločitvene pravice, ki jo je prijavil v stečajnem postopku in glede vrnitve katerih teče denacionalizacijski postopek. Stečajnemu senatu je predlagal, da navedenima družbama prepove izvajanje gradbenih del na teh nepremičninah.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pristojno za izrekanje takšne prepovedi, zaradi česar je pravilno upnikov predlog zavrglo (3. odst. 18. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Iz določb ZPPSL namreč ne izhaja, da bi v okviru pristojnosti za vodenja stečajnega postopka stečajni senat imel takšna pooblastila. Za izrekanje takšne prepovedi in ugotavljanje njene utemeljenosti bi bil lahko pristojen organ, pred katerim upnik uveljavlja vrnitev predmetnih nepremičnin in sicer po postopku, ki velja zanj; ali pa redno sodišče v drugem postopku.

Upnik je hkrati s svojim predlogom predlagal, da stečajni senat prepove prodajo nepremičnin, ki so predmet njegovega izločitvenega zahtevka. Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje pravilno njegov predlog zavrglo. Zmotno je stališče pritožnika, da se lahko kadar koli udeležuje stečajnega postopka. Čeprav je pritožnik, kot stečajni upnik stranka stečajnega postopka, ima glede na določbe ZPPSL le omejene možnosti sodelovanja v njem. Predlogov, izjav in ugovorov ne more dati oziroma vložiti, če je zamudil rok oziroma izostal z naroka, na katerem bi jih moral dati oziroma vložiti (4. odst. 11. člena ZPPSL). Navedena določba pomeni, da lahko stečajni upnik sodeluje v stečajnem postopku le takrat in na način kot mu to predpisuje ZPPSL. Premoženje stečajnega dolžnika se proda na podlagi pravnomočnega sklepa, s katerim stečajni senat odredi prodajo premoženja (152. člen ZPPSL). Proti temu sklepu je dopustna pritožba.

Torej ima upnik možnost izpobijati prodajo dolžnikovega premoženja le s pritožbo proti sklepu o prodaji v smislu določbe 4. odst. 11. člena ZPPSL. Zato njegov predlog, s katerim želi doseči prepoved prodaje nepremičnin ni dovoljen.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).