Jedro

Zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, zato se je za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zadeva zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Predlagatelj (T., d.o.o.,) je vložil predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva. Predlogu je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica ugodila in dovolila predlagani vpis pri posameznem delu št. 903 v stavbi št. 1437 k.o. A.. Na ugovor nasprotnega udeleženca E.H. pa je zemljiškoknjižni sodnik z izpodbijanim sklepom sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice spremenil in zemljiškoknjižni predlog kot prepozen zavrgel. 2. Zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice je vložil predlagatelj pritožbo, v kateri opozarja, da je rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva 15 dni in ne 8 dni, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Rok začne teči po vročitvi sklepa, s katerim je dovoljena vknjižba pravice na podlagi pravnomočne odločbe. Predlagatelju je bil sklep o vknjižbi lastninske pravice na P.H. do ½ vročen 3.6.2013. 15 dnevni rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva bi zato iztekel 18.6.2013. Pooblaščenec predlagatelja je že od 14.6.2013 poskušal vložiti predlog za vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva po elektronski pošti v drugi zadevi, pa mu to ni uspelo. O tem je obvestil istega dne z e-pismom CIF, Center za pomoč uporabnikom o napaki in prosil za pomoč. Ko je dne 17.6.2013 v tej zadevi poskušal vložiti zemljiškoknjižni predlog, mu tega ponovno ni uspelo izvesti, zato je z e-pismom ponovno prosil za pomoč. Center za pomoč pri CIF mu je šele 18.6.2013 ob 15.47 poslal sporočilo, da je res šlo za napako aplikacije in mu dalo navodilo, kako naj postopa, da bo sistem sprejel zemljiškoknjižni predlog. Pooblaščenca predlagatelja v času prejema tega obvestila ni bilo več v pisarni. Z obvestilom je bil seznanjen šele naslednjega dne, to je 19.6.2013, ko mu je v skladu z navodili uspelo zemljiškoknjižni predlog končno oddati. Predlagatelju kljub pravočasnim poskusom ni uspelo oddati predloga od 14.6. do 18.6.2013. Dejstvo, da mu je šele po navodilih Centra za pomoč pri CIF na VSRS uspelo vložiti predlog, dokazuje, da napaka aplikacije do tega dne ni bila odpravljena. Aplikacija je sistem, s katerim upravlja Vrhovno sodišče RS. V skladu s 125.a členom Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) lahko odvetnik odda zemljiškoknjižni predlog samo elektronsko, zato meni, da rok v času nedelovanja aplikacije ni mogel teči. Ponovno je začel teči šele, ko je bil sistem popravljen. Z zavrženjem zemljiškoknjižnega predloga je sodišče prve stopnje kršilo določbe 209. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbena navedba, da gre za napako aplikacije v primeru, ko želi predlagatelj vložiti zemljiškoknjižni predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva, je točna, saj je to zapisal v odgovoru predlagatelju CIF VS RS, Center za pomoč uporabnikom ( ezk-napake@sodisce.si

). Iz dopisa, ki je v spisu, izhaja, da je bilo predlagatelju naročeno, naj odda predlog za fiktiven vpis in izbere tip zaznambe 303, v dodaten opis pa vpiše vsebino zaznambe. Takšen odgovor je predlagatelj prejel na prošnjo za pomoč, ki jo je v tej zadevi oddal 17.6.2013, dne 18.6.2013 ob 15.47 uri in v skladu s tem napotkom je naslednji dan 19.6.2013 tudi vložil zemljiškoknjižni predlog.

5. Informacijski sistem za podporo informatizirane zemljiške knjige je programska oprema, ki jo upravlja Center za informatiko (v nadaljevanju CIF) na Vrhovnem sodišču RS in ki vključuje med drugim module za vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov (3.a člen ZZK-1). Po 125.a členu ZZK-1 mora predlagatelj, ki ga zastopa odvetnik, zemljiškoknjižni predlog obvezno vložiti elektronsko. Če predloga zaradi napake aplikacije ne more vložiti, mu mora CIF na VS RS nuditi vsebinsko in tehnično pomoč glede na določbo 15. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih. Na zahtevo za pomoč mora odgovoriti naslednji delovni dan po prejemu zahteve.

6. Predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva mora predlagatelj vložiti v 15 dneh od prejema sklepa o vknjižbi (1. odstavek 103. člena ZZK-1). V konkretni zadevi bi se ta rok, če ne bi bilo težav z vnosom predloga, iztekel 18.6.2013. Ker pa zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, se je po stališču pritožbenega sodišča za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Zato se rok v tej zadevi ni iztekel 18.6.2013, ampak 19.6.2013, torej en dan kasneje, ko je bil predlog v skladu z napotki Centra za pomoč uporabnikom dejansko vložen. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP, ki se glede na 37. člen ZNP in 120. člen ZZK-1 uporablja tudi v tem postopku. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen. Odločitev, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen prepozno, je zato zmotna. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, sodišče prve stopnje ugovora nasprotnega udeleženca ni presojalo vsebinsko, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje drugega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika razveljavilo in mu vrnilo zadevo v ponovno odločanje.