Jedro

Dejstvo, da tožena stranka ni pravočasno podala trditev o neizterljivosti kratkoročnih posojil, ne pomeni, da je bil njen predlog nepopoln, temveč je bil v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila sodne takse, nesklepčen. V kolikor namreč stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo I Pg 296/2015 z dne 23.5.2018 (1. točka izreka). Ugodilo pa je predlogu za obročno plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper navedeno sodbo in sicer v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 1.087,50 EUR mesečno, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. dne v prvem naslednjem mesecu po pravnomočnosti tega sklepa, ostali obroki pa vsakega 15. dne v mesecu v naslednjih petih zaporednih mesecih. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna navedene obroke plačati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kranju in sodišču o vsakokratnem plačilu obroka predložiti potrdilo o plačilu (2. točka izreka). Toženo stranko je opozorilo, da v primeru zamude s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo vsi še neplačani obroki (3. točka izreka).

2. Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženo stranko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 11. členom ZST-1 lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka oziroma ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Tožena stranka je v predlogu za oprostitev plačila oziroma obročno plačilo takse za pritožbeni postopek (predlog za taksno oprostitev) navedla, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za plačilo sodne takse oziroma ne more zagotoviti celotnega zneska za plačilo taksne obveznosti ter, da v letu 2017 praktično ni imela prihodkov in izkazuje izgubo iz poslovanja v znesku 32.783,40 EUR, njene obveznosti do virov sredstev pa znašajo 4.428.740,12 EUR. Navedla je, da nima poslovnega računa in ima zapadle obveznosti do Banke ... v višini približno 2.000.000,00 EUR, do tožeče stranke po izdani sodbi v višini približno 1.000.000,00 EUR ter do J.K. v višini 80.000,00 EUR. Nadalje je navedla, da je njena celotna aktiva zastavljena, pod hipoteko oziroma izvršbo, zaradi česar je glavna in edina dejavnost družbe plačevanje upnikov, zato bi takojšnje plačilo takse njeno poslovanje resno ogrozilo.

6. Upoštevaje trditve iz predloga za taksno oprostitev, izjavo o premoženjskem stanju tožene stranke in podatke, pridobljene iz vpogleda na spletne strani AJPES, je sodišče prve stopnje pravilno njen predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo zavrnilo. Kot ključno je sodišče prve stopnje štelo, da iz zadnje objavljene bilance stanja na dan 31.12.2017 izhaja, da tožena stranka razpolaga z denarnimi sredstvi v višini 2.956,86 EUR, s kratkoročnimi poslovnimi terjatvami v višini 429.677,82 EUR, s kratkoročnimi posojili v višini 1.212.772,60 EUR in s kratkoročnimi poslovnimi naložbami v višini 953.236,69 EUR, ter da tožena stranka trditev o neunovčljivosti (neizterljivosti) kratkoročnih posojil ni podala.

7. V pritožbi navedene trditve o neizterljivosti kratkoročnih posojil so pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj tožena stranka ni navedla, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla navesti v predlogu za taksno oprostitev (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko v skladu s 108. členom ZPP pozvati, da predlog za taksno oprostitev dopolni o trditvah o neizterljivosti kratkoročnih posojil. Drugi odstavek 12. člena ZST-1 določa obvezno vsebino predloga za taksno oprostitev. V kolikor predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Slednje je sodišče prve stopnje tudi storilo in toženo stranko s sklepom z dne 3.10.2018 pozvalo, da dopolni predlog za taksno oprostitev, kar je le-ta tudi storila z vlogo z dne 22.10.2018. S tem je bil predlog za taksno oprostitev popoln oziroma je obsegal vse, kar je treba, da se je lahko obravnaval. Zato dejstvo, da tožena stranka ni pravočasno podala trditev o neizterljivosti kratkoročnih posojil, ne pomeni, da je bil njen predlog nepopoln, temveč je bil v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila sodne takse, nesklepčen. V kolikor namreč stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje oprostitev plačila sodne takse (primerjaj 7. in 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), zato v tej zadevi ni izpolnjeno. Tožena stranka namreč ni navedla minimuma tistih dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1, ki bi utemeljeval njen predlog za oprostitev plačila sodne takse.

9. Glede na ugotovljeno likvidnostno, premoženjsko in finančno stranke tožene stranke, zgolj trditve o tem, da je edina dejavnost tožene stranke plačevanje upnikov, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne omogočajo zaključka o obstoju razlogov za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v višini 6.525,00 EUR, temveč zgolj za obročno plačilo le-te, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).