Jedro

Za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča le golo opravičilo delavca, da se zagovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč je potrebno konkretno pojasnilo teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev izredne odpovedi o zaposlitvi z dne 16.2.2004, poziv nazaj na delo in izplačilo nadomestila plače od 17.2.2004 do ponovnega nastopa na delo, z obračunom davkov in prispevkov ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka omogočila tožniku zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Vabilu na zagovor se tožnik ni odzval. Svoj izostanek je opravičil z dopisom toženi stranki o zdravstvenih težavah, ki jih ni konkretiziral, in z navedbo, da bo zdravniško potrdilo dostavil naknadno, česar pa ni storil. Zato je sodišče štelo, da se neupravičeno ni odzval vabilu na zagovor. Tožnik je kot delavec na delovnem mestu "inšpektor iger na IM" zlorabil svoj položaj z namenom, da bi dva italijanska igralca pridobila premoženjsko korist, tako da je v igralnici P. dne 9.2.2004 na odlagalno mizo Black Jack 3 nastavil označene igralne karte, ki so bile kasneje uporabljene pri igri na tej igralni mizi, italijanska igralca pa sta te karte poznala. Šlo je za kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja z vsemi znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po členu 244. Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ, Uradni list Republike Slovenije, št. 63/94 in nadalj.), torej je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002). Ker ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je sodišče zavrnilo zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev postopka, ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Po prejemu vabila na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi se je opravičil, navedel zdravstvene težave ter da bo o tem preložil zdravniško potrdilo. Od tožene stranke je bilo zato pričakovati, da bo zagovor preložila na kasnejši datum. Zagovora se je nameraval udeležiti, saj je želel predstaviti vse okoliščine v zvezi s kršitvijo. Tožena stranka bi lahko štela, da ne nasprotuje obdolžitvi ali da ne namerava podati zagovora le v primeru, če se ne bi opravičil. Šele zagovor bi mu omogočil, da predstavi delodajalcu vse okoliščine v zvezi z očitano kršitvijo, na drugi strani pa bi tudi delodajalcu omogočil, da se dokončno seznani z vsemi okoliščinami primera in potrdi ali ne potrdi obstoj razloga za izredno odpoved. Ker mu zagovor ni bil omogočen, je prišlo do bistvene kršitve določb postopka, kar bi narekovalo razveljavitev oziroma spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev pritožbi (pravilno reviziji).

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim sodbam sodišča druge stopnje. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Tožnik se v reviziji uvodoma sklicuje na bistveno kršitev določb postopka, ker sodbe ni mogoče preizkusiti. S tem uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo v nadaljevanju revizije ne konkretizira, saj ne pove, v katerem delu in glede česa ima sodba sodišča druge stopnje pomanjkljivosti, ter v katerem delu jo ni mogoče preizkusiti. Ker mora zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva in vsebine prej navedene določbe 371. člena ZPP revident točno navesti, katere revizijske razloge uveljavlja in te razloge tudi obrazložiti, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni moglo in smelo preizkusiti.

Bistveno kršitev določb postopka uveljavlja tudi na koncu revizije v zvezi s trditvijo, da mu tožena stranka ni omogočila zagovora. Očitek je neutemeljen, saj morebitne kršitve v postopku izredne odpovedi ne predstavljajo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, temveč so predmet materialnopravne presoje zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

83. člen ZDR v povezavi s 177. členom istega zakona določa postopek pred odpovedjo s strani delodajalca, ki ni strogo formalen postopek z vsemi procesnimi zagotovili in roki, saj gre za odpoved pogodbe. Po 2. odstavku 83. člena ZDR mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti delavcu zagovor, to pa izhaja tudi iz določbe 7. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 4/84, v zvezi z Aktom o notifikaciji nasledstva, Uradni list Republike Slovenije, Mednarodne pogodbe, št. 15/92) in iz spremljajočega priporočila MOD, št. 166. Konvencija v 7. členu določa, da delovno razmerje delavca ne preneha zaradi razlogov v zvezi z njegovim obnašanjem in njegovim delom, preden mu je omogočeno, da se zagovarja zaradi takšnih kršitev, razen če od delodajalca z razlogom ni pričakovati, da mu to omogoči. Konvencija teh razlogov ne konkretizira in prepušča to ureditev posameznim državam, s priporočilom naj zagotovijo njeno ustrezno uporabo oziroma izvrševanje. Izjeme od pravila, da se delavcu omogoči zagovor, naš zakon določa v 2. odstavku 83. člena. Te izjeme obstajajo v primeru okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalcev neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, če delavec zagovor izrecno odkloni, ali če se neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor.

Tožena stranka je storila vse, kar je potrebno, da bi tožniku zagovor omogočila in je s tem izpolnila svojo obveznost iz navedene določbe. Tožniku je 12.2.2004 vročila vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo za 16.2.2004. Tožnik se zagovora ni udeležil iz upravičenih razlogov. Za opravičilo odsotnosti namreč ne zadošča le golo opravičilo delavca, da se zagovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč le konkretna pojasnila teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije. Tožnik ni dokazal zdravstvenih težav niti nastopa bolniškega staleža. Pri tem je potrebno dodati, da celo bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo. Razlogi za stalež so namreč različni in vedno ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na možnost zagovora (enako npr. v sodbah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 153/2006 z dne 27.9.2006 in VIII Ips 354/2006 z dne 24.10.2006). Revizijsko sodišče zato pritrjuje zaključkom sodišča druge stopnje o tem, da se tožnik neupravičeno ni odzval vabilu na zagovor in kot neutemeljene zavrača nasprotne (tudi zelo splošne) revizijske navedbe.

Ker sta sodišči nižje stopnje pravilno uporabili materialno pravo tudi v zvezi s presojo razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR in pravilno upoštevali 1. odstavek 110. člena istega zakona v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (česar revizija niti ne izpodbija), je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.