Jedro

OT v prvem odstavku 12. člena določa ceno storitve z vsoto točk za vsako posamezno storitev, pomnoženo z vrednostjo točke. Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 12. člena OT).

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. BPP 341/2017 z dne 7. 7. 2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti odvetniku A. A. priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 2.384,27 EUR (znesek 1.954,32 EUR po Odvetniški tarifi ter 22 % DDV v znesku 429,95 EUR) za izvajanje brezplačne pravne pomoči v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. N 47/2017 (I. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije in se nakažejo odvetniku na njegov račun št: ... odprt pri B., d. d. (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil odvetnik A. A. upravičenki C. C. dodeljen za nudenje brezplačne pravne pomoči. Po opravljenih odvetniških storitvah je službi za brezplačno pravno pomoč dne 23. 6. 2020 pravočasno vrnil potrjeno in izpolnjeno napotnico skupaj s stroškovnikom. Stroške je Organ za brezplačno pravno pomoč odmeril v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), pri tem pa je bil vezan na obseg odobrene brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč odvetniku ni v celoti priznal priglašenih 50 točk za pribavo ZK izpiskov v skladu s tar. št. 39 OT, kakor tudi ne obakrat priglašenih 50 točk za dopis z dne 3. 4. 2018 in za dopis z dne 22. 5. 2018 v skladu s tar. št. 39 OT, v celoti pa mu je priznal 20 točk za sestavo in vložitev dopisa z dne 4. 9. 2017 v skladu s tar. št. 39 OT.

3. Nadalje iz obrazložitve izhaja, da je Organ za brezplačno pravno pomoč odvetniku namesto priglašenih 900 točk za sestavo in vložitev predloga v skladu s tar. št. 22 OT priznal 800 točk v skladu s tar. št. 22/1 OT, saj je namreč sporna vrednost obravnavanega predmeta v predmetni nepravdni zadevi znašala 200.000,00 EUR, kar ob spremembi vrednosti točke v protivrednosti predstavlja 333.333,33 (tarifnih) točk ter po tar. št. 18/1 OT spada v razpon vrednosti predmeta nad 320.000 točk do 360.000 točk, vrednost odvetniške storitve v navedenem razponu pa znaša 1.600 točk. V danem primeru tako osnovna orientacijska vrednost skladu s tar. št. 22/1 OT znaša 800 točk. Nadalje je odvetniku namesto vsakokrat priglašenih 900 točk za sestavo in vložitev pripravljalnega spisa z dne 3. 11. 2017, 5. 9. 2018 ter 28. 9. 2018 vsakokrat priznal 800 točk v skladu s tar. št. 22/1 OT, namesto priglašenih 50 točk za sestavo in vložitev dopisa z dne 30. 5. 2019 v skladu s tar. št. 39 je Organ za brezplačno pravno pomoč priznal 20 točk v skladu s tar. št. 39/4 OT, saj je šlo le za kratki dopis. Namesto priglašenih 900 točk za zastopanje v postopku mediacije dne 29. 3. 2018 v skladu s tar. št. 22 OT je Organ za brezplačno pravno pomoč priznal 800 točk v skladu s tar. št. 4/1 v zvezi s 1. alinejo tar. št. 22/2 OT ter namesto vsakokrat priglašenih 900 točk za zastopanje na naroku dne 26. 9. 2018, 15. 2. 2019 ter 20. 9. 2019 v skladu s tar. št. 22 OT je vsakokrat priznal 800 točk v skladu s 1. alinejo tar. št. 22/2 OT. Skupna vrednost storitev znaša 6.440 točk, v skladu z 11. členom OT pa pripada tožniku od skupne vrednosti storitev do 1.000 točk 2% pavšala v višini 20 točk in od skupne vrednosti storitev nad 1.000 točk, torej od 5.440 točk, 1 % pavšala v višini 54,4 točk, skupaj torej 74,4 točk. Skupaj je odvetniku Organ za brezplačno pravno pomoč priznal odvetniške stroške v višini 6.514,4 točk, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR znaša 3.908,64 EUR. Ker je odvetniške storitve opravil kot izvajalec brezplačne pravne pomoči je v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv), upravičen do plačila polovice zneska, kar znaša 1.954,32 EUR. K temu znesku je prištet še 22 % DDV v znesku 429,95 EUR, skupaj je torej upravičen do plačila zneska 2.384,27 EUR.

4. Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil z odločbo št. BPP 341/2017 z dne 28. 7. 2017 dodeljen upravičenki C. C. kot pooblaščenec v zadevi opr. št. N 47/2017 zaradi razdružitve nepremičnine pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti. Po predlogu je vrednost nepremičnine znašala 200.000,00 EUR. Dne 23. 6. 2020 je pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti vložil napotnico in stroškovnik, kjer je zaznamoval stroške nepravdnega postopka za sporno vrednost po takrat veljavni OT, ki je za vrednost spornega predmeta (200.000,00 EUR) določala osnovo 1.800 točk oziroma za nepravdni postopek ½, to je 900 točk. Tako je za vse storitve, ki so bile opravljene od izdaje odločbe št. BPP 341/2017 z dne 28. 7. 2017, pa do spremembe vrednosti točke, do dne 6. 4. 2019 priglasil 900 točk za: predlog z dne 4. 9. 2017, prvi pripravljalni spis z dne 3. 11. 2017, drugi pripravljalni spis z dne 5. 9. 2018, tretji pripravljalni spis z dne 28. 9. 2018 ter za zastopanje dne 29. 3. 2018, 26. 9. 2018 in 15. 2. 2019. Za sedem opravljenih storitev je upoštevaje vrednost predmeta 200.000,00 EUR priglasil 6.300 točk. S sklepom št. BPP 341/2017 mu je tožena stranka priznala in odmerila stroške za vse opravljene storitve po osnovi 800 točk z obrazložitvijo, da OT z dne 6. 4. 2019 za sporno vrednost določa osnovo 800 točk. Izpostavlja, da je osnova po takratni OT za navedeno sporno vrednost bila 900 točk, upoštevaje drugi odstavek 12. člena OT, v skladu s katerim se stroški odvetnika plačajo po tarifi veljavni v času, ko je odvetnik delo opravljal, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Število točk za opravljeno storitev je za več kot 10 % nižje, tožena stranka pa kljub temu, da je tožnik v stroškovniku posebej izpostavil drugi odstavek 12. člena OT, samovoljno in v zaobid tej določbi odmerila prenizke stroške, tožnika pa tako oškodovala za 700 točk. Njegovo prošnjo za dopolnitev sklepa o stroških z dne 9. 7. 2020 pa je tožena stranka zavrnila. V tožbi se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1645/2019 z dne 27. 11. 2019, iz katerega izhaja, da mora sodišče odvetniku, ki je storitev opravljal do 6. 4. 2019, ko je prišlo do spremembe vrednosti točke, priznati stroške po tarifi veljavni v času, ko je odvetnik delo opravljal pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Tožnik predlaga naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožba je utemeljena.

6. OT1 sprejeta na podlagi 19. člena ZOdv in 10. člena Statuta odvetniške zbornice2 v prvem odstavku 12. člena določa ceno storitve z vsoto točk za vsako posamezno storitev, pomnoženo z vrednostjo točke. Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 12. člena OT).

7. V času od izdaje odločbe št. BPP 341/2017 z dne 28. 7. 2017 pa do spremembe vrednosti točke, torej do dne 6. 4. 2019, je tožnik, upoštevaje vrednost spornega predmeta 200.000,00 EUR, priglasil (med drugim) 6.300 točk (7 x 900 točk) in sicer za: predlog z dne 4. 9. 2017, prvi pripravljalni spis z dne 3. 11. 2017, drugi pripravljalni spis z dne 5. 9. 2018, tretji pripravljalni spis z dne 28. 9. 2018 ter za zastopanje dne 29. 3. 2018, 26. 9. 2018 in 15. 2. 2019. 8. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožniku namesto priglašenih 900 točk za sestavo in vložitev predloga z dne 6. 4. 2019 priznal 800 točk v skladu s tar. št. 22/1 OT, saj je namreč vrednost obravnavanega spornega predmeta v predmetni nepravdni zadevi znašala 200.000,00 EUR, kar ob spremembi vrednosti točke v protivrednosti predstavlja 333.333,33 točk ter po tar. št. 18/1 OT spada v razpon vrednosti predmeta nad 320.000 točk do 360.000 točk, vrednost odvetniške storitve v navedenem razponu pa znaša 1.600 točk oziroma za nepravdni postopek -50 % iz 1. točke tarifne številke 18. Prav tako je Organ za brezplačno pravno pomoč namesto vsakokrat priglašenih 900 točk za sestavo in vložitev pripravljalnega spisa z dne 3. 11. 2017, 5. 9. 2018 ter 28. 9. 2018 vsakokrat priznal 800 točk v skladu s tar. št. 22/1 OT ter namesto vsakokrat priglašenih 900 točk za zastopanje na naroku dne 26. 9. 2018, 15. 2. 2019 ter 20. 9. 2019 v skladu s tar. št 22 OT vsakokrat priznal 800 točk. 9. Med strankama ni sporno, da je znašala vrednost spornega predmeta ob vložitvi predloga, torej na dan 4. 9. 2017, 200.000,00 EUR. Takrat je znašala vrednost odvetniške točke 0,459 EUR, kar pomeni, da je znašala vrednost spornega predmeta v točkah 435.729,84 točk in gre tako pritrditi tožniku, da sodi po določilih OT v vrednost nad 400.000 točk do 440.000 točk in da znaša vrednost storitve pri tej vrednosti predmeta 900 točk (tar. št. 22/1 OT). Iz istih razlogov je potem potrebno ovrednotiti tudi ostala opravila oziroma storitve (prvi pripravljalni spis z dne 3. 11. 2017, drugi pripravljalni spis z dne 5. 9. 2018, tretji pripravljalni spis z dne 28. 9. 2018 (tar. št. 22/1), zastopanje dne 29. 3. 2018, 26. 9. 2018 in 15. 2. 2019 (tar. št. 22/2)), ki jih je odvetnik opravil3. 10. Kot je že bilo pojasnjeno, je v času, ko je tožnik opravil zgoraj navedene storitve znašala vrednost odvetniške točke 0,459 EUR. Glede na vrednost spornega predmeta je vrednost storitve skladno s tar. št. 18/1 OT znašala 900 točk. Od 6. 4. 2019 dalje pa je začela veljati nova vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR, kar pomeni novo vrednost predmeta in s tem vrednost storitve. Organ za brezplačno pravno pomoč bi zato za zgoraj navedene storitve moral preračunati in priznati število točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki je veljala v času, ko bile storitve opravljene, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijanega sklepa, to je vrednosti 0,60 EUR. Jasno določbo drugega odstavka 12. člena OT je mogoče razumeti samo tako, saj sicer sploh ne bi bila potrebna in bi se odvetniške storitve obračunavale in priznavale izključno po vrednosti točke v času odločanja o stroških postopka, kot je to napačno in v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena OT v konkretnem primeru storil Organ za brezplačno pravno pomoč4. 11. Glede na vse navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) in zadevo vrnilo Organu za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti v ponoven postopek, pri čemer mora Organ za brezplačno pravno pomoč upoštevati stališča sodišča glede uporabe materialnega prava.

12. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijani sklep odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka tretjega člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV, to je 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

14. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ- enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19, 70/22. 2 Ur. l. RS, št. 15/19, 10/95, 55/96, 45/99 – odl. US, 4/00, 48/01 – odl. US, 13/02, 90/03, 131/04, 103/04, 103/11, 86/13, 41/14, 47/19, 58/21. 3 Tako tudi sodba II U 7/2020-11 z dne 2. 12. 2020. 4 Tako tudi sklep I Cp 303/2022 z dne 9. 3. 2022.