Jedro

Ko višje sodišče v postopku obnove odloča o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka (2. odst. 415. člena ZKP), nima pravice s sklepom odpraviti kršitve kazenskega zakona v zvezi z odločbo o kazni (5. točka 372. člena ZKP), in obsojencu izreči kazen; to pa bo lahko storilo vrhovno sodišče s sodbo na podlagi 3. odst. 426. člena ZKP, če bo vložena zahteva za varstvo zakonitosti.

Izrek

Pritožbi zagovornika obs. J.M. se deloma ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izreče, da se razveljavi tudi sodba Vojaškega sodišča IV. armade v Ljubljani ... z dne 24.2.1947 glede kaznivega dejanja pod točko II/2b, v ostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v ... je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sklenilo, da se zoper obst. J.M. ustavi kazenski postopek za kaznivo dejanje po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejajih zoper ljudstvo in državo (Ur. l. FLRJ št. 59/46 - ZKLD). Odločilo je tudi, da stroški kazenskega postopka ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika bremenijo proračun.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil obsojenčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona in predlagal, da višje sodišče "izpodbijani sklep dopolni" z izrekom o razveljavitvi kazni, izrečeni za kaznivo dejanje pod II-2b s sodbo Vojaškega sodišča IV. armade v Ljubljani ..., v zvezi s sodbo VS RS z dne 21.5.1998, opr. št. .....

Pritožba je deloma utemeljena.

Če se novi postopek ustavi do začetka glavne obravnave, razveljavi sodišče s sklepom o ustavitvi postopka tudi prejšnjo sodbo (2. odst. 415. člena ZKP).

Sodišče prve stopnje je potem, ko je bila dovoljena obnova kazenskega postopka za obravnavano kaznivo dejanje (tč. II/2b) in po umiku obtožbe državnega tožilca za to dejanje izdalo izpodbijani sklep na podlagi splošne določbe 293. člena Zakona o kazenskem postopku, ki se uporablja v rednem postopku, namesto po citirani specialni določbi, ki ureja vprašanje ustavitve postopka do začetka glavne obravnave pri obnovi kazenskega postopka. Očitno je prav ta procesna nepravilnost imela za posledico, da z izpodbijanim sklepom ni bila razveljavljena tudi že omenjena pravnomočna sodba vojaškega sodišča glede obravnavanega kaznivega dejanja (tč. II/2b). To kršitev kazenskega postopka (2. odst. 415. člena v zvezi z 2. odst. 371. člena ZKP), ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa, je višje sodišče na pritožnikov predlog odpravilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Nadaljnjemu predlogu zagovornika, da naj se razveljavi tudi sodba vrhovnega sodišča ter spremeni odločba o kazni pa višje sodišče ni moglo ugoditi, četudi ne odreka utemeljenosti pritožnikovim opozorilom, saj ni imelo pravice odpraviti takšne kršitve zakona. Po izdaji izpodbijanega sklepa je J.M. ostal obsojen le še za dejanje pod točko II/2a, (iz podatkov obnovljenega spisa ni razvidno, kakšne posamične kazni so bile obsojencu izrečene za posamezna kazniva dejanja), medtem ko je sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 21.5.1998 opr. št. ..., s katero je bila J. M. izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom znižana na 11 let (za dejanji pod točkama II/2b in II/2a) ostala nespremenjena. Kot je že bilo navedeno, višje sodišče v tem postopku s sklepom nima pravice odpraviti zatrjevane kršitve zakona. Lahko pa bo to storilo vrhovno sodišče s sodbo na podlagi 3. odst. 426. člena ZKP, če bo vložena zahteva za varstvo zakonitosti.

Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče zagovornikovi pritožbi lahko le deloma ugodilo, v ostalem pa jo je moralo zavrniti kot neutemeljeno.