Jedro

Po določbi 4. odstavka 86. člena ZPP lahko izjemoma vloži revizijo oz. drugo izredno pravno sredstvo zakoniti zastopnik stranke, ki ima opravljen pravniški državni izpit, torej zakoniti zastopnik sam, ne pa v njegovem imenu pooblaščenec, ki ni odvetnik (tudi če ima pooblaščenec pravniški državni izpit in če ga pooblasti zakoniti zastopnik, prav tako s pravniškim državnim izpitom). Določba 3. odstavka 87. člena ZPP ni v neskladju s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo, opr. št. Ps 492/2000 z dne 25.9.2003, zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev odločb tožene stranke z dne 31.3.2000 in z dne 29.9.1999 ter zahtevek za priznanje pravice do višje starostne pokojnine.

Pritožbeno sodišče je s sodbo, opr. št. Psp 606/2003 z dne 1.4.2005, pritožbo stranskega intervenienta zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sta tožnica in stranski intervenient dne 20.5.2005 vložila revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo s sklepom z dne 12.7.2005. Navedlo je, da tožnica nima opravljenega pravniškega državnega izpita in revizije ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik. V zvezi z revizijo stranskega intervenienta je ugotovilo, da te ni vložil njen zakoniti zastopnik, temveč jo je vložila pooblaščenka V., ki je univerzitetna diplomirana pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ki ima generalno pooblastilo za zastopanje. V skladu z 3. in 4. odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) je ugotovilo, da tožnica in stranski intervenient nista imela pravice za vložitev revizije, zaradi česar jo je po 1. odstavku 91. člena ter 374. členu ZPP zavrglo.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice in stranskega intervenienta. Pritrdilo je razlogom izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, saj tožnica ni dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit in ni dokazala vložitve revizije po odvetniku, kot to zahteva zakon. V zvezi z revizijo stranskega intervenienta je ugotovilo, da te ni vložil njegov zakoniti zastopnik (ki bi obenem dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit), temveč je zanj vložila revizijo pooblaščenka na podlagi generalnega in specialnega pooblastila.

Zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je to zavrnilo pritožbo tožnice in stranskega intervenienta o zavrženju revizije, vlaga revizijo stranski intervenient, sedaj zastopan po direktorju P., ki navaja, da je univerzitetni diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom in kar dokazuje s fotokopijo spričevala o opravljenem izpitu z dne 12.5.1967, ki je priložena reviziji. Pooblaščenka za vložitev revizije je dokazala njegovo pooblastilo za zastopanje, zaradi česar bi bilo potrebno šteti, da je direktor kot zakoniti zastopnik stranskega intervenienta revizijo vložil sam. Če je zakoniti zastopnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom pooblastilo za vložitev revizije prenesel na pooblaščenko, ki ima prav tako opravljen pravniški državni izpit, je potrebno šteti, da je bila ta vložena po samem direktorju, torej zakonitemu zastopniku stranskega intervenienta. Sodišče druge stopnje napačno razlaga določbo 86. člena ZPP o tem, da bi pooblaščenka stranskega intervenienta lahko vložila revizijo le v primeru, če bi bila odvetnica, sicer pa sodišče tudi namerno ignorira 3. odstavek 87. člena ZPP, ki jasno določa, da je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Na podlagi 375. člena ZPP je bila revizija poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, poslana pa je bila tudi tožnici, ki je navedla, da soglaša z revizijskimi navedbami.

Revizija ni utemeljena.

Tretji odstavek 384. člena ZPP določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Po določbi 4. odstavka istega člena se v postopku z revizijo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo oziroma sklep preizkusi v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Po 3. odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Revizija smiselno uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v zvezi z odločitvijo nižjih sodišč, da stranski intervenient za vložitev prejšnje revizije v tej zadevi ni imel postulacijske sposobnosti, saj revizije ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, ali po zakonitem zastopniku z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

Drugi odstavek 201. člena ZPP določa, da ima stranski intervenient pravico vložiti tudi izredno pravno sredstvo, če vstopi v pravdo do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku. Pri tem pa je tudi intervenient vezan na določbo 3. in 4. odstavka 86. člena ZPP. Po 3. odstavku lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, z izjemo, ki jo določa 4. odstavek istega člena. Po tem določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Revizijo, ki jo je stranski intervenient vložil po pooblaščenki V., univerzitetni diplomirani pravnici s pravniškim državnim izpitom in na podlagi pooblastila direktorja stranskega intervenienta, prav tako univerzitetnega diplomiranega pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom, je sodišče prve stopnje zavrglo. Pravilno je ugotovilo, da revizije ni vložil zakoniti zastopnik stranskega intervenienta, temveč njegova pooblaščenka. Pri tem je pravilno razlikovalo med položajem zakonitega zastopnika in pooblaščenca, saj izjemoma lahko vloži revizijo oziroma drugo izredno pravno sredstvo po določbi 4. odstavka 86. člena ZPP le zakoniti zastopnik stranke, ki ima opravljen pravniški državni izpit, torej zakoniti zastopnik sam, ne pa v njegovem imenu pooblaščenec, ki ni odvetnik.

Revizija se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 3. odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred okrožnim, višjim in tudi vrhovnim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ta določba ni v neskladju s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP o obveznem odvetniškem zastopanju oziroma vložitvi revizije ali drugega izrednega pravnega sredstva po zakonitem zastopniku, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče namreč ne odloča le o izrednih pravnih sredstvih, temveč tudi o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč (1. točka 37. člena ZPP). Le v teh primerih velja določba 3. odstavka 87. člena ZPP. Ta torej ne izključuje uporabe določb 3. in 4. odstavka 86. člena v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi.

V skladu z 378. členom ZPP v povezavi s 4. odstavkom 384. člena ZPP je zato revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča druge stopnje.