Jedro

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo osmi odstavek 72. člena SON in materialnopravno zmotno zaključilo, da v tej zadevi za nastanek pogodbenega razmerja podpis izjave ni bistven in je bistveno zgolj, da je do spremembe lastniškega deleža prišlo, da je kupec postal novi lastnik in da je bila tožnica o vsem tem obveščen. Pritožba ima namreč prav, da je to določilo mogoče uporabiti le v primeru, da je novi lastnik postal v celoti lastnik posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Le v tem primeru se namreč celotno breme prejšnjega etažnega lastnika prenese na novega etažnega lastnika.

Pogodbeno razmerje namreč lahko na novega odjemalca preide na podlagi določb SON in ne s prenosom pogodbe le v primeru, da je novi odjemalec z vidika razdelilnika stroškov v celoti vstopil v položaj prejšnjega, saj se s tem delitev stroškov ni spremenila.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh plačati tožeči stranki znesek 1.223,30 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

-od zneska 122,26 EUR od dne 20. 12. 2022 dalje do plačila;

-od zneska 78,31 EUR od dne 20. 12. 2022 dalje do plačila;

-od zneska 115,10 EUR od dne 19. 11. 2022 dalje do plačila;

-od zneska 43,88, EUR od dne 19. 11. 2022 dalje do plačila;

-od zneska 151,64 EUR od dne 18. 2. 2023 dalje do plačila;

-od zneska 111,57 EUR od dne 18. 2. 2023 dalje do plačila;

-od zneska 151,57 EUR od dne 20. 1. 2023 dalje do plačila;

-od zneska 113,29 EUR od dne 20. 1. 2023 dalje do plačila;

-od zneska 115,00 EUR od dne 20. 10. 2022 dalje do plačila;

-od zneska 43,78 EUR od dne 20. 10. 2022 dalje do plačila;

-od zneska 128,12 EUR od dne 20. 9. 2022 dalje do plačila;

-od zneska 48,78 EUR od dne 20. 9. 2022 dalje do plačila.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti pravdne in izvršilne stroške postopka v višini 161,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 150,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 1.223,30 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot so navedene v izreku te odločbe ter tožnici naložilo v plačilo stroške postopka.

2.Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožnica in priglasila strošek sodne takse za pritožbo. Toženka je na pritožbo odgovorila in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

3.Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je višje sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

4.Tožnica na podlagi pogodbe o dobavi toplote dobavlja toploto za ogrevanje poslovnih prostorov na naslovu A. 4 v Ljubljani, kjer je toženka etažna lastnica šestih parkirnih mest v kleti. Tožnica je toploto dobavila za celotno poslovno stavbo, in na podlagi delilnikov, ki ji jih je sestavil upravnik, toženki v vtoževanem obdobju med 29. 7. 2022 in 31. 1. 2023 izstavila 12 računov, ki jih toženka ni plačala. Iz izpodbijane sodbe nadalje izhaja tudi, da so vsi prostori toženke (tudi nekdanji) enako ogrevani.

5.Toženka se je zahtevku upirala z ugovorom, da od 11. 1. 2022 ni več lastnica 19, pač pa le še 6 parkirnih mest

ter da je o tem obvestila tožnico in upravnika, pri čemer posamezni del poslovne stavbe, katerega etažna lastnica je, ne koristi toplote, saj parkirna mesta niso ogrevana.

6.Ker toženka ni predložila izjave novega lastnika, tožnica spremembe lastniškega deleža pri vtoževanih računih ni upoštevala. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sprememba površine lastniškega deleža lahko vpliva na višino stroškov. V zvezi s predložitvijo izjave novega etažnega lastnika, na katero se je tožnica sklicevala, je na podlagi razlage določb Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljani

(v nadaljevanju: SON) zaključilo, da za nastanek pogodbenega razmerja z novim etažnim lastnikom podpis izjave ni bistven in je novi lastnik dela toženkine nepremičnine postal odjemalec najkasneje z dnem, ko je na nepremičnini pridobil lastninsko pravico. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo v delu, ki presega toženkin solastniški delež, zavrnilo. V preostalem delu ga je zavrnilo z obrazložitvijo, da bi bilo zaradi novega lastniškega deleža treba izdelati nove delilnike, ki bi upoštevali nove lastniške deleže, tako pa ni mogoče ugotoviti, v kolikšnem delu je tožbeni zahtevek utemeljen.

7.Po stališču višjega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo osmi odstavek 72. člena SON in materialnopravno zmotno zaključilo, da v tej zadevi za nastanek pogodbenega razmerja podpis izjave ni bistven in je bistveno zgolj, da je do spremembe lastniškega deleža prišlo, da je kupec postal novi lastnik in da je bila tožnica o vsem tem obveščena (16. točka obrazložitve). Pritožba ima namreč prav, da je to določilo mogoče uporabiti le v primeru, da je novi lastnik postal v celoti lastnik posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Le v tem primeru se namreč celotno breme prejšnjega etažnega lastnika prenese na novega etažnega lastnika.

8.V tej zadevi pa ni sporno, da je toženka

solastnica

in ne izključna lastnica posameznega dela v etažni lastnini. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je lastnica posameznega dela v deležu do 2.174/10.000. Solastniki, tudi solastniki posameznega dela v etažni lastnini, imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini (68. člen SPZ). Zato je pravilno stališče pritožnice, da se morata toženka in njen kupec prostorov dogovoriti, kolikšen delež v že obstoječem delilniku - ki odpade na posamezni del stavbe, katerega solastnika sta (najmanj) toženka in njen kupec, bo nosil vsak od njiju (oziroma vsak od solastnikov, če jih je morda več). Gre za notranje razmerje med solastniki, ki je stvar dogovora med njimi. Kdo od njih je odgovoren za dolg v zunanjem razmerju, pa, kot bo pojasnjeno spodaj, urejajo SON.

9.SON predpisujejo način urejanja sprememb odjemalca. V primeru posebnih razmerij na skupnih odjemnih mestih, kot je to v tej zadevi, se sprememba izvaja po 67. členu SON (prim. prvi odstavek 75. člena SON). Prvi odstavek tega člena določa, da sta v primeru lastninsko pravnih sprememb, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem, tako obstoječi kot novi odjemalec dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah

ter poskrbeti, da tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote oziroma vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi toplote, če gre za skupno odjemno mesto. Šele po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz drugega odstavka tega člena - med temi pa je tudi podpisana izjava novega odjemalca na obrazcu distributerja toplote, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega odjemalca (prim. tretji odstavek 67. člena SON). Pogodbeno razmerje torej ne preide na novega odjemalca na podlagi SON, temveč mora novi odjemalec z distributerjem skleniti pogodbo.

10.Sodišče prve stopnje je določilo osmega odstavka 72. člena SON

sicer pravilno prepoznalo kot izjemo, a pri tem materialnopravno zmotno zaključilo, da za nastanek pogodbenega razmerja podpis Izjave o vstopu v pogodbo tudi v tej zadevi ni bistven. Pogodbeno razmerje namreč lahko na novega odjemalca preide na podlagi določb SON in ne s prenosom pogodbe (prim. 122. člen OZ) le v primeru, da je novi odjemalec z vidika razdelilnika stroškov v celoti vstopil v položaj prejšnjega, saj se s tem delitev stroškov ni spremenila.

11.V tej zadevi, ko je kupec prevzel le del posebnega dela v etažni lastnini in ima torej en posamezni del stavbe več solastnikov, je vprašanje kritja stroškov in bremen njihove solastne stvari predmet dogovora med solastniki. Če ta ni dosežen (ali pa se ne odrazi v izjavi o vstopu v že sklenjeno pogodbeno razmerje), odgovornost za dolg do tožnice določajo SON, in sicer v četrtem odstavku 67. člena, da distributer toplote odjemalca obvesti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge, do prejema popolnega obvestila pa je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na prenos lastninske pravice. V zadevi ni sporno, da je toženka račune reklamirala, tožnica pa ji je na to poslala pojasnila, a od toženke in novega kupca popolnega obvestila ni prejela.

12.Glede na povedano je torej napačen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je spremeba v lastniškem deležu toženke vplivala na samo razdelitev stroškov. Sprememba solastniških deležev na posameznem delu etažne lastnine namreč na lastniški delež v odnosu do ostalih etažnih lastniki nima vpliva. Ne glede na to torej, da toženka v času izdaje vtoževanih računov ni bila več lastnica v obsegu, na podlagi katerega so ji bili zaračunani stroški dobave, je, ker ni prišlo do vstopa novega odjemalca, ki bi prevzel določen delež plačila temu posameznemu delu dobavljene toplote, za plačilo celotnega zneska dobavljene toplote, odpadle na ta posebni del stavbe v etažni lastnini, na podlagi četrtega odstavka 67. člena SON še vedno pasivno legitimirana le toženka.

13.Glede na navedeno višje sodišče odgovarja še na ugovorne trditve toženke, da, ker gre za parkirna mesta, toplote ne prejema. V način delitve obveznosti med več dolžnikov tožnica kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti upoštevajoč ključ iz delilnika.

Ni sporno, da tožnica vtožuje plačilo enakih zneskov, kot jih je po posameznem računu kot pooblaščenec sporočil upravnik toženke.

14.Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi tožnice ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava na podlagi 5. alineje 358. člena ter prvega odstavka 351. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženka dolžna tožnici plačati vtoževani znesek tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

15.Če sodišče spremeni odločbo, odloči tudi o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica je v postopku uspela, zato ji je toženka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka, svoje stroške pravdnega postopka pa tožena stranka krije sama (prvi odstavek 154. člena ZPP).

16.Na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP in stroškovnikov tožnice je višje sodišče tožnici priznalo 55,00 EUR priglašene takse za predlog za izvršbo (tar. št. 4011 ZST-1), 106,00 EUR takse za redni postopek (tar. št. 1111 ZST-1), kar skupaj znaša 161,00 EUR.

17.Za pritožbo je višje sodišče tožnici priznalo priglašenih 150,00 EUR sodne takse za pritožbo. Toženka mora vse stroške povrniti tožnici v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

-------------------------------

1Zato je etažna lastnica zgolj še v deležu 2.174/10.000 in ne več 7.826/10.000.

2Uradni list RS, št. 85/16, 82/19 in 54/23.

3Najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi.

4Tako tudi VSL Sodba II Cpg 536/2021 z dne 14. 6. 2022 in II Cp 2344/2018 z dne 3. 4. 2019.

5Ta določa: V kolikor odjemalec, ki je postal lastnik posameznega dela stavbe, ki je oskrbovan s toploto iz skupnega odjemnega mesta, iz katerega se oskrbuje še več drugih odjemalcev toplote, ne želi vstopiti v obstoječe pogodbeno razmerje namesto prejšnjega lastnika posameznega dela stavbe in ne podpiše Izjave o vstopu v pogodbo o dobavi toplote, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je odjemalec postal lastnik oziroma ko je pričel z uporabo posameznega dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto.

6Prim. tudi drugi odstavek 74. člena SON: Distributer toplote ni odgovoren za pripravo in pravilnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer toplote ni izvajalec obračuna in izvajalec delitve stroškov dobavljene toplote po pravilniku, razen če je s pogodbo drugače določeno.