Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kolikor sodišče intervencijo zavrne, imata pravni interes za vložitev pritožbe le intervenient in stranka, na katere strani je bila predlagana intervencija. Pravnega interesa za vložitev pritožbe pa nima nasprotna stranka.
Pritožba se zavrže. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvotne drugotožene stranke K. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra, da se kot stranskega intervenienta na njeni strani povabi A. S. d.d., L. c. .... Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zavarovalnica A. S. d.d., nima pravnega interesa, da v pravdi, ki teče med drugimi zmaga stranka, na strani katere je priglasila stransko intervencijo. Zato je predlog zavrnilo.
Zoper ta sklep se pritožuje tožnik, ki s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje in navaja, da je iz police jasno razvidno, da je imel K. d.o.o. pri tej zavarovalnici sklenjeno zavarovanje za škode, ki izvirajo iz njegove dejavnosti. Zato odločitev sodišča prve stopnje o tem, da ni pravnega interesa, ni pravilna.
Pritožba ni dovoljena (ZPP člen 343).
Stransko intervencijo je na predlog takratne tožene stranke K. d.o.o. priglasil stranski intervenient z navedbo, da vstopa kot stranski intervenient na strani drugotožene stranke. V vlogi ni navedel pravnega interesa, navedel pa je, da za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka, drugotožena stranka ni odgovorna. To vlogo je podal 25. 3. 2005, kasneje pa jo je z vlogo z dne 8. 12. 2008 dopolnil tako, da je obrazložil zakaj meni, da drugotožena stranka ni odgovorna.
Po določbi 199. člena ZPP se lahko tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Bistvo stranske intervencije je torej v tem, da se stranski intervenient v pravdi pridruži tisti stranki, za katero izkaže svoj pravni interes, da bo ta stranka zmagala v pravdi. Tako je v tem postopku stranski intervenient podal izjavo o tem, da vstopi v pravdo na strani takratne drugotožene stranke, ne pa na strani tožeče stranke, ki vlaga pritožbo zoper ta sklep. Tako po mnenju pritožbenega sodišča tožeča stranka nima pravnega interesa, da se pritoži zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za stransko intervencijo, obratno, imela bi pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim bi sodišče dopustilo stransko intervencijo, saj bi morala v primeru, če bi pravdo izgubila tudi intervenientu in ne le tožencu povrniti pravdne stroške (ZPP člen 154/I). 200. člen ZPP daje vsaki stranki pravico, da lahko oporeka intervenientu do udeležbe v postopku in predlaga, naj se intervencija zavrne. Iz te določbe pa smiselno izhaja, da ima v obratnem primeru, kadar sodišče zavrne intervencijo, interes za pritožbo samo tista stranka, na kateri strani bi sodeloval intervenient, ne pa tudi nasprotna stranka. Kolikor sodišče intervencijo zavrne imata torej pravni interes za vložitev pritožbe le intervenient in pa tudi stranka, na kateri strani je bila predlagana intervencija. Pravnega interesa za vložitev pritožbe pa nima nasprotna stranka (tako tudi komentar k 200. členu ZPP, druga knjiga, komentar k členu 200).
Pritožbeno sodišče je tako v skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP pritožbo tožnika zavrglo, saj tožnik nima pravnega interesa za to pritožbo. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP člena 165, 154).