Jedro

Objektivni pogoj za dodelitev BPP tožniku v tej zadevi ni izpolnjen, zato je organ za BPP v izpodbijani odločbi po 24. členu ZBPP pravilno odločil in zavrnil prošnjo za dodelitev BPP.

Dopustno je, da se prošnja za BPP odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha. Določba 24. člena ZBPP daje organu za BPP podlago, da presodi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, zato ni utemeljen niti tožbeni ugovor, da je organ za BPP z izpodbijano odločbo prejudiciral odločitev v zadevi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji v zvezi z upravnim sporom, ki se pred Upravnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. I U 1052/2014. V obrazložitvi citira določbe drugega odstavka 11. člena, prvi odstavek 13. člena ter prvi in tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in zaključuje, da je bila odločitev v zvezi s sklepoma Upravne enote Murska Sobota št. 331-16/2008-6 (0403) z dne 5. 3. 2008 ter št. 331-16/2008-26 (0401) z dne 16. 4. 2014 pravilna ter da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v upravnem sporu I U 1052/2014. To pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo v izpodbijani odločbi. Meni, da ne drži, da nima možnosti za uspeh in da mu je organ za BPP onemogočil sodno obravnavo njegovega primera ter da ovira njegovo pravno varnost. Izpostavlja, da zaradi njegove laičnosti nujno potrebuje strokovno pravno pomoč. V nadaljevanju pojasnjuje postopek pred Upravno enoto Murska Sobota, v zvezi s čimer trdi, da so mu bile v postopku storjene krivice. Izpostavlja tudi, da je ta zadeva zanj življenjskega pomena. V zvezi z izdanima sklepoma Upravne enote Murska Sobota še navaja, da so bili postopki enostranski in krivični, zato jih Upravno sodišče ne bi smelo upoštevati. Zahteva, da se mu dodeli BPP, da bo lahko s pomočjo pravne stroke podal zakonito tožbo ter da se organ ne bo mogel sklicevati na nepravilnosti. Navaja tudi, da organ za BPP zadevo prejudicira. Meni, da je organ za BPP kršil Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) in Ustavo RS. Sodišču torej smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek.

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je podan objektivni pogoj po 24. členu ZBPP za dodelitev BPP tožniku za zastopanje in pravno svetovanje v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v zvezi z upravnim sporom, ki se pred Upravnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. I U 1052/2014. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeva za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku te določbe ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da tožnik v upravnem sporu I U 1052/2014, v zvezi s katerim je vložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP, vlaga tožbo v zadevi komasacije zoper sklep Upravne enote Murska Sobota št. 331-16/2008-26 (0401) z dne 16. 4. 2014 ter zoper sklep Upravne enote Murska Sobota št. 331-16/2008-6 (0403) z dne 5. 3. 2008. Iz upravnega spisa dalje izhaja, da je bil s sklepom Upravne enote Murska Sobota št. 331-16/2008-6 (0403) z dne 5. 3. 2008 kot nedovoljen zavržen predlog tožnika za obnovo komasacijskega postopka na komasacijskem območju v k.o. … in k.o. …, ki se je zaključil z odločbo takratne Skupščine Občine Murska Sobota z dne 26. 2. 1988. Iz obrazložitve tega sklepa z dne 5. 3. 2008 izhaja, da je organ ugotovil, da je pritožbeni rok zoper odločbo takratne Skupščine Občine Murska Sobota z dne 26. 2. 1988 že potekel za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, zato je tožnikovo pritožbo obravnaval kot predlog za obnovo postopka. V zvezi s tem pa na podlagi določbe 85. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je veljal v času izdaje odločbe z dne 26. 2. 1988 o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi v skladu z določbo 58. člena sedaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih v komasacijskem postopku ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ne obnova postopka. Iz tega razloga je organ njegov predlog za obnovo postopka kot nedovoljen zavrgel na podlagi drugega odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Dalje sodišče ugotavlja, da je bilo o tožnikovi pritožbi zoper sklep Upravne enote Murska Sobota z dne 5. 3. 2008 že pravnomočno odločeno, saj je tožnik zoper drugostopenjsko odločbo št. 3313-22/2008-5 z dne 21. 11. 2008 sprožil upravni spor in je bila njegova tožba s sodbo U 2641/2008-10 z dne 17. 11. 2009 zavrnjena kot neutemeljena, zoper njo pa je vložil revizijo pri Vrhovnem sodišču RS, ki jo je s sklepom X Ips 201/2010 z dne 13. 5. 2010 zavrglo. To pomeni, da je sklep Upravne enote Murska Sobota št. 331-16/2008-6 (0403) z dne 5. 3. 2008 postal formalno pravnomočen in ga s pritožbo oziroma s tožbo v upravnem sporu ni več dovoljeno izpodbijati. Zato je Upravna enota Murska Sobota s sklepom št. 331-16/2008-26 (0401) z dne 16. 4. 2014 ravnala pravilno, ko je tožnikovo pritožbo zoper prej navedeni sklep Upravne enote Murska Sobota št. 331-16/2008-6 (0403) z dne 5. 3. 2008 zavrgla, kar je potrdil tudi drugostopenjski organ – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje z odločbo št. 3313-52/2014-4 z dne 10. 6. 2014, ko je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Murska Sobota z dne 16. 4. 2014. Glede na povedano v prejšnji točki te sodbe se sodišče strinja z odločitvijo organa za BPP v izpodbijani odločbi, da po zgoraj citirani določbi 24. člena ZBPP objektivni pogoj za dodelitev BPP tožniku v tej zadevi ni izpolnjen.

V zvezi s tožbenimi navedbami, v katerih se tožnik sklicuje na kršitev Ustave in EKČP, pa sodišče odgovarja, da se po prvem odstavku 2. člena ZBPP BPP odobri pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon; v obravnavanem primeru pa je bilo tudi po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, da za priznanje BPP tožniku ni (bil) izpolnjen pogoj v zvezi z zadevo, za katero je tožnik prosil za BPP (to je pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna). Z zakonito odločitvijo in ob tem, ko sodišče ne meni, da bi bil ZBPP v nasprotju z Ustavo, pa z odločitvijo organa za BPP v tožnikove pravice, ki mu jih zagotavlja Ustava, ni moglo biti poseženo. Iz določbe prvega odstavka 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja) pa tudi ne izhaja, da bi država v civilnih zadevah morala vedno zagotoviti BPP; tako sklepanje dopušča razlaga z arg. a contrario določbe tretjega odstavka navedenega člena, po katerih gre taka pravica, in še to omejena z obstojem razlogov upravičenosti, (le) obdolžencem v kazenskem postopku. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice pa je že presodilo, da je dopustno, da se prošnja za BPP odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha (Del Sol proti Franciji, sodba z dne 26. 2. 2002, št. 46800/99). Sodišče pa tožniku tudi pojasnjuje, da zgoraj citirana določba 24. člena ZBPP daje podlago organu za BPP, da presodi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, zato ni utemeljen niti tožbeni ugovor, da je organ za BPP z izpodbijano odločbo prejudiciral odločitev v zadevi.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).