Jedro

V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.

Izrek

Sklep sodišča prve stopnje se razveljavi.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnica posameznica sodišča prve stopnje obdolženemu A. A. naložila v plačilo krivdne stroške vročanja sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu in prisilne privedbe v skupnem znesku 488,45 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je obdolženec pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. V smislu določbe petega odstavka 402. člena ZKP je sodišče druge stopnje med uradnim preizkusom izpodbijanega sklepa ugotovilo, da ni bil izdan po upravičenem organu ter da je posledično obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z določbo drugega odstavka 94. člena ter v zvezi z določbo prvega odstavka 403. člena ZKP, kar je terjalo njegovo razveljavitev.

4. V prvem odstavku 94. člena ZKP je uzakonjeno pravilo, da morajo procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po detektivu ali izvršitelju, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku, po 3. točki pa tudi izdatki za privedbo. O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP).

5. Po prvem odstavku 93. člena ZKP mora sodišče v vsaki sodbi in v vsakem sklepu, s katerim se ustavi kazenski postopek ali zavrže obtožnica, odločiti, kdo plača stroške postopka in kolikšni so. Če o višini stroškov sodišče še nima podatkov, izda poseben sklep o stroških, ko se ti podatki zberejo, vendar le o višini stroškov, ne more pa s tem sklepom odločati o tem kdo plača stroške (drugi odstavek 93. člena ZKP).

6. V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari (tako tudi 6. točka komentarja k 94. členu ZKP, mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana). Določbo drugega odstavka 94. člena ZKP je torej potrebno tolmačiti tako, da se obdolžencu stroški, ki so nastali po njegovi krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari (tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3. 7. 2007, opr. št. I Kp 807/2007 in sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 18. 1. 2018, opr. št. II Kp 4848/2016). S posebnim sklepom pa je v takem primeru dopustno odločiti le o višini krivdno povzročenih stroškov, če o slednji ni dovolj podatkov že pri odločanju o glavni stvari.

7. S pravnomočnim sklepom z dne 5. 8. 2021, opr. št. I K 12368/2015, je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 293. člena ZKP zoper obdolženca ustavilo kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena Kazenskega zakona (v nadaljevanju KZ-1). V odločbi o stroških kazenskega postopka je odločilo, da po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun. Sodišče prve stopnje torej obdolžencu ni naložilo v plačilo morebitnih krivdnih stroškov kazenskega postopka.

8. Glede na določbo drugega odstavka 94. člena ZKP, bi torej o krivdno povzročenih stroških vročanja po pooblaščenem vročevalcu in prisilne privedbe na glavno obravnavo, da bi jih bilo s posebnim sklepom mogoče naložiti v plačilo obdolžencu, moralo sodišče prve stopnje odločiti že s citiranim sklepom. Glede na to, da je bilo z odločbo o stroških kazenskega postopka, tudi tistih iz 1. in 3. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, že pravnomočno odločeno, da v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, bremenijo proračun, kasnejša izdaja posebnega sklepa o krivdno povzročenih stroških, ki jih mora plačati obdolženec, ni pravilna in je v nasprotju z določbo drugega odstavka 94. člena ZKP. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep o krivdnih stroških razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Stroški vročanja sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu in stroški prisilne privedbe obdolženca na glavno obravnavo bodo v predmetnem primeru bremenili proračun.

9. Sodišče druge stopnje je v celoti odločilo v korist obdolženca in zato sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških postopka ni odmerilo (drugi odstavek 98. člena ZKP).