Jedro

Naloga sodišča prve stopnje je bila, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, kakšna oblika stikov je v sedanjosti v največjo korist mld. A. A. Sodišče pri odločanju o stikih (prvi odstavek 141. člena DZ), kot v vseh postopkih v zvezi z otrokom (7. člen DZ), prvenstveno presoja, kako bodo najbolje varovane otrokove koristi. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Ne gre za tekmovanje med starši, temveč sodišče pretehta vse okoliščine in sprejme odločitev, ki je otroku v korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu udeleženca, Centra za socialno delo ..., Enota ... (v nadaljevanju CSD), za izdajo začasne odredbe in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, ki se glasi: „Sklep o začasni odredbi z dne 24. 6. 2022 in z dne 8. 11. 2022 se v II. točki spremeni tako, da se glasi: Stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletno A. A. potekajo po dogovoru med Strokovnim centrom X. in nasprotnim udeležencem, ob upoštevanju želje mladoletne A. A. Isti režim velja tudi za šolske počitnice in praznike, z vidika prihajajočih praznikov, ob upoštevanju želje mladoletne A. A. Stiki med predlagateljico B. B. in mladoletno A. A. potekajo vsak vikend od petka do nedelje, ko jo v petek po pouku predlagateljica prevzame v Strokovnem centru X. ter jo v nedeljo do 20.00 ure pripelje nazaj v Strokovni center X. Isti režim velja tudi za šolske počitnice in praznike, iz vidika prihajajočih praznikov, ob upoštevanju želje mladoletne A. A.“ (1. točka izreka sklepa). V preostalem ostaneta sklepa o začasni odredbi I Z 26/2022 z dne 23. 3. 2022 in II N 485/2022 z dne 24. 6. 2022 v veljavi tako, kot se glasita (2. točka izreka sklepa). Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (3. točka izreka sklepa). Pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve začasne odredbe (4. točka izreka sklepa). Predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 5. 12. 2022 je zavrnilo (5. točka izreka sklepa).

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje stike dejansko ukinilo, saj nasprotni udeleženec na odločitev o stikih ne more vplivati. Stike mu je sodišče prve stopnje omogočilo le formalno, saj je predlagateljica upravičena izvajati stike vsak vikend. Nadalje navaja, da je nerazumljivo, da sodišče prve stopnje ni sledilo njegovemu predlogu glede stikov, saj je do hospitalizacije mld. A. A. zanjo skrbel izključno on. Predlagateljica v vseh letih šolanja ni izkazala nobene skrbi za otroka, prav tako je ni nikoli obiskala v bolnišnici ali v različnih strokovnih centrih, kjer je bila nameščena oziroma zanjo izkazala minimalnega interesa. Nasprotni udeleženec si je nasprotno vztrajno prizadeval za dobrobit otrok. Predlagateljica je mld. A. A. zavestno povzročala nepopravljivo škodo. Mld. A. A. je iz institucij vztrajno bežala v C., kjer živi predlagateljica in je imela spolne odnose z odraslimi moškimi in uživala droge. Predlagateljica ji je dajala potuho pri takem vedenju in o tem ni nikoli obvestila CSD ali policije. Mld. A. A. v času, ko je bivala pri nasprotnem udeležencu, ni prakticirala takega vedenja. Sprejeta začasna odredba le podpira mld. A. A. pri zanjo ogrožajočih ravnanjih. Navedba sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da nasprotni udeleženec nasprotuje stikom mld. A. A. s predlagateljico, je brez podlage. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo le tiste izražene želje mld. A. A., ki so bile v prid sprejeti odločitvi sodišča, ne pa tistih, kjer je izražala željo po stikih z nasprotnim udeležencem. Sodišče je željo mld. A. A. upoštevalo, brez da bi jo samo zaslišalo.

3. Udeleženec CSD je na pritožbo odgovoril in predlaga, da višje sodišče pritožbo v pretežnem delu zavrne. Predlaga minimalno spremembo, in sicer naj višje sodišče sklep dopolni tako, da se na koncu prvega stavka četrtega odstavka 1. točke sklepa doda vejica in stavek "ob upoštevanju želje mladoletne A. A.".

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločalo o predlogu predlagatelja za spremembo stikov (predhodno določenih s sklepom z dne 24. 6. 2022 in nato spremenjenih na naroku dne 8. 11. 2022; določeno je bilo, da stiki potekajo vsako sredo popoldne v prisotnosti javne delavke zavoda, ki je deklico pripeljala na dom očeta). Predlagatelj je predlagal, da stiki sedaj potekajo vsak drugi vikend in vsako sredo popoldne ter polovico božično – novoletnih praznikov in zimskih počitnic. CSD je v odgovoru na predlog predlagateljevem predlogu nasprotoval in podal svoj predlog, ki mu je sodišče prve stopnje glede stikov v celoti sledilo.

6. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izhajalo iz pravilne pravne podlage, torej 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovitve o za odločitev pravno pomembnih dejstvih oprlo na obsežno dokumentacijo v spisu, ki jo je sproti skrbno pridobivalo (ažurna poročila institucij, kjer se mld. A. A. nahaja oziroma kjer je v obravnavi). Pridobilo je tudi preliminarno mnenje sodnih izvedenk dr. D. D. in E. E. ter mnenje mld. A. A., izraženo preko kolizijske skrbnice ter strokovnih oseb zavoda, kjer biva, in CSD ter v zadevi opravilo narok. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, kljub temu, da odločanje v postopku izdaje začasne odredbe poteka na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, zelo vestno in temeljito izvedlo dokazni postopek in posledično pravilno in popolno ugotovilo trenutno dejansko stanje v tej zadevi ter na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je argumente za odločitev jasno in sistematično obrazložilo, zato se višje sodišče, v izogib ponavljanju, nanje v celoti sklicuje.

8. Nasprotni udeleženec te ocene s pritožbenimi navedbami, ki večinoma predstavljajo kritiko preteklih ravnanj predlagateljice oziroma poudarjanje lastnih starševskih kvalitet, ni uspel omajati. Naloga sodišča prve stopnje je bila, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, kakšna oblika stikov je v sedanjosti v največjo korist mld. A. A. Sodišče pri odločanju o stikih (prvi odstavek 141. člena DZ), kot v vseh postopkih v zvezi z otrokom (7. člen DZ), prvenstveno presoja, kako bodo najbolje varovane otrokove koristi. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Ne gre za tekmovanje med starši, temveč sodišče pretehta vse okoliščine in sprejme odločitev, ki je otroku v korist.1 Iz mnenja, ki sta ga podali izvedenki (nasprotni udeleženec ga tekom postopka ni vsebinsko izpodbijal), jasno izhaja, da podpirata režim stikov, kot ga je določilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Iz kronološkega in natančnega poročila vzgojno izobraževalnega zavoda X. je razviden napredek pri mld. A. A. v zadnjem času, v smislu korigiranja neprimernih vedenj (opustitev uživanja drog, pripravljenost delati na sebi, lep učni uspeh). Nedvomno imajo delavci te institucije, ki dnevno spremljajo mld. A. A., najboljši vpogled v to, kakšna oblika stikov bo mld. A. A. najbolj podprla pri njenem razvoju. Podali so mnenje, da je zanjo izrednega pomena, da se ji uredi preživljanje vikendov in počitnic zunaj zavodskega okolja, saj to pomembno vpliva na njeno motivacijo, kadar je v zavodu.

9. Nadalje, iz podatkov spisa izhaja, da ima mld. A. A. šestnajst let. V skladu s prvim odstavkom 143. člena DZ sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno, upoštevaje njeno starost, veliko težo pri odločitvi dalo tudi izraženemu mnenju mld. A. A. Deklica je v pogovorih s strokovnimi delavci CSD, zavoda kot tudi s svojo kolizijsko skrbnico konstistentno izražala željo po stikih na način, kot so določeni z izpodbijanim sklepom. Povedala je, da se v družini mame dobro počuti, da tam ne doživlja nobenih pritiskov in da je okolje dosti bolj spodbudno kot pri očetu. Poleg tega pa, da ve, da mama ne bo delala problemov, če bo za vikend želela k očetu, kamor si želi le zato, da bi imela stik s sestro F. 10. Sodišče prve stopnje je izraženo mnenje ocenilo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi in sprejelo pravilno odločitev. Podrobno je pojasnilo (19. in 20. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), na kakšen način je mld. A. A. ogrožena in zakaj v sklepu določeni stiki to ogroženost preprečujejo. Višje sodišče podanim argumentom v celoti pritrjuje.

11. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje stike dejansko ukinilo, saj nasprotni udeleženec na odločitev o stikih ne more vplivati, višje sodišče ponovno izpostavlja starost in izraženo mnenje mld. A. A., zaradi česar je, upoštevaje okoliščine obravnavane zadeve, sodišče prve stopnje povsem ustrezno stike z nasprotnim udeležencem določilo na način, da se upoštevajo njene želje (ne glede na lokacijo, na kateri se takrat nahaja).

12. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Primerjaj s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. IV Cp 2860/2017, z 25. 1. 2018.