Jedro

O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Glede prošnje za dodelitev BPP prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP tako, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzel že organ za BPP. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi organ za BPP prošnjo lahko vsebinsko obravnaval, ampak jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP pravilno zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 10. 3. 2022. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je organ za BPP prejel prošnjo tožnika za dodelitev BPP za svetovanje, pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep II Upr 1646/2021-3. Organ za BPP se sklicuje na določilo 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katerim postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. Ugotavlja, da prošnja tožnika ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa ZBPP v 32. členu, zaradi česar ga je organ za BPP z dopisom z dne 14. 3. 2022 pozval, da v postavljenem roku vlogo dopolni na priloženem obrazcu, tako da bo vsebovala vse podatke, potrebne za odločanje. Tožnik je bil ob tem opozorjen tudi na pravne posledice, če pomanjkljivosti ne bo odpravil. Tožnik se je odzval z dopisom, v katerem je navedel, da želi BPP v zadevi II Upr 1646/2021, za svetovanje, pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep, ki ga obrazcu ni priložil. Organ za BPP je vpogledal v vpisnik sodišča ter ugotovil, da se pred tukajšnjim sodiščem pod navedeno opravilno številko ne vodi noben postopek, v katerem bi bil udeležen tožnik, zaradi česar je vlogo tožnika kot nerazumljivo zavrgel. 3. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja, v tožbi navaja, da je organ za BPP izpodbijani sklep napačno obrazložil, saj tožnik izpolnjuje tako materialne, kot postopkovne pogoje za dodelitev BPP. Pojasnjuje, da je v prošnji za BPP pomotoma navedel napačno številko spisa, in sicer II Upr 1646/2021 namesto II Upr 1464/2021. Sodišču predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter oprostitev plačila stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit iz razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

7. V obravnavani zadevi je sporna pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je organ za BPP zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. 8. O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Glede prošnje za dodelitev BPP prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP tako, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzel že organ za BPP. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi organ za BPP prošnjo lahko vsebinsko obravnaval, ampak jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP pravilno zavrgel. Glede na citirane določbe ZBPP in vsebino, ki jo mora imeti po določbi 32. člena ZBPP prošnja, je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zahteval dopolnitev tožnikove prošnje. Poziv na dopolnitev je vseboval v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP tudi opozorilo, da bo tožnikova vloga zavržena, če ne bo ustrezno dopolnjena v danem roku. Tožnik se je na poziv za dopolnitev sicer odzval, vendar svoje vloge ni dopolnil v skladu s pozivom. Ni zaprosil niti za podaljšanje roka za dopolnitev vloge. Glede na to, da tožnik tudi po pozivu organa za BPP vloge ni dopolnil niti s predložitvijo sklepa, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, niti s pravilno opravilno številko zadeve, vloga tožnika tudi po presoji sodišča, ni bila sposobna vsebinske obravnave. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za BPP, da vlogo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrže, pravilna. Tožnik je šele v tožbi pojasnil, na katero zadevo se je njegova prošnja za dodelitev BPP nanašala, čeprav je bil dolžan to navesti že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, zato gre po povedanem za neupravičeno tožbeno novoto, ki je skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 in 52. členom ZUS-1 nedopustna in je sodišče ne more upoštevati, saj tožnik ni utemeljeno pojasnil razlogov, zakaj tega ni storil že v postopku pred organom za BPP.

10. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. 11. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

12. Sodišče je na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločilo po sodnici posameznici.