Jedro

Postopki odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, uvedeni po ZKZ-1 in ZKZ/79, se ustavijo, če do uveljavitve ZGO-1 niso pravnomočno končani, ker je z ZGO-1 razveljavljeno poglavje o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 20/98-7 z dne 8.9.2000, se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 7.1.1998, odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.1.1998, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote I. z dne 10.10.1996. S prvostopno upravno odločbo je bila tožniku za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča parc. št. 2210/2 k.o. I. - mesto njiva 2. v izmeri 99 m2 odmerjena odškodnina v višini 478.289,00 SIT in mu je bil določen petnajstdnevni rok za plačilo le te. Tožena stranka je pritožbo zavrnila, opirajoč se na določbo 1. odstavka 14. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ/79, Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Uradni list RS, št. 9/90), ki se po 1. odstavku 112. člena ZKZ-1 (Uradni list RS, št. 59/96) uporablja v postopkih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, ki so v teku. Prvostopno sodišče je ocenilo odločbo tožene stranke kot pravilno in zakonito in prevzelo tudi razloge, zaradi katerih je tožena stranka pritožbo zavrnila. Pritožbene ugovore pa je prvostopno sodišče zavrnilo kot neutemeljene. Pojasnilo je, da je dne 10.10.1996, ko je odločal prvostopni organ, še vedno veljal prejšnji ZKZ/79, na katerega se pravilno sklicuje tudi tožena stranka. ZKZ/79 je nemreč prenehal veljati 13.10.1996 na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki ga je razveljavilo z enoletnim odlogom. V času izdaje odločbe tožene stranke pa je že veljal ZKZ-1, ki velja od 26.10.1996. Po določbi 1. odstavka 112. člena ZKZ-1 pa se postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo po prej veljavnem zakonu. Tožnikovi ugovori, da ni bila spremenjena namembnost zemljišča, ne držijo, saj tega ni dokazal, temveč le pavšalno zatrjeval. Ne drži niti tožbeni ugovor, da je bila odločba o odmeri odškodnine za spremembo namembnosti izdana brez tožnikove vloge. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi tožbeni očitek, da je izrek odločbe prvostopnega organa glede roka, v katerem je treba izpolniti obveznost, nejasen. Res je, da v izreku ni določeno, kdaj začne ta rok teči, vendar je iz 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) jasno, kdaj postane odločba izvršljiva. Po 2. točki 2. odstavka 270. člena ZUP/86 postanejo odločbe prve stopnje v zadevah, kot je obravnavana, izvršljive z dnem, ko se odločba, s katero je bila pritožba zavrnjena, vroči stranki. Rok, ki ga je za izpolnitev obveznosti določil upravni organ prve stopnje, torej ne more teči pred izvršljivostjo odločbe. Zato je po presoji prvostopnega sodišča tudi rok za izpolnitev obveznosti dovolj jasen.

Pritožnik se v pritožbi sklicuje na svoje navedbe v dosedanjem postopku in meni, da njegovih ugovorov prvostopno sodišče ni pravilno ocenilo. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, vztraja pri tem, da je bila odločba izdana v času pravne praznine. Dejstvo je, da je ZKZ/79 nehal veljati 13.10.1996, novi pa je začel veljati 26.10.1996. Dejstvo je, da je na odločbi datum 10.10.1996, vendar to še ne pomeni, da je bilo o zadevi res odločeno na ta dan. Dvom je toliko večji, ker je bila odločba oddana na pošto šele 16.10.1996. Dvom povečuje še dejstvo, da je bilo prvostopnemu upravnemu organu znano, da bo zakon prenehal veljati 13.10.1996 in da bi zaradi tega moral toliko bolj paziti pri izdaji in vročanju odločb. Vsekakor pa odločitev za stranko ni mogla učinkovati preden jo je prejela, to pa je bilo 17.10.1996, to pa je v času pravne praznine. Taka odločba pa je po mnenju tožnika nična. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: Med upravnim sporom je začel veljati Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/2002), ki v 1. odstavku 238. člena med drugim določa tudi, da z dnem uveljavitve ZGO-1 prenehajo veljati določbe III. poglavja (Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma členi 11, 12, 13, 14, 15 in 16 ter 112 prehodnih določb ZKZ-1. V 2. odstavku 238. člena pa ZGO-1 določa, da se postopki za odmero in plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ-1, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo.

Ne glede na to, da se je obravnavani postopek začel po določbah ZKZ/79 in ne po določbah ZKZ-1, pritožbeno sodišče meni, da je treba ustaviti tudi postopek odmere odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v obravnavanem primeru, ker je z uveljavitvijo ZGO-1 prenehal veljati tudi 112. člen ZKZ-1, torej določba, da se postopki odmere odškodnine, začeti pred uveljavitvijo ZKZ-1, končajo po ZKZ/79, saj je ZKZ/79 ustavno sodišče razveljavilo.

Glede na navedno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo ter prvostopno sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku ob odločanju o tožnikovi pritožbi zoper prvostopno odločbo upravnega organa upoštevati to sodbo in določbe ZGO-1.