Jedro

Obnovitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS je podlaga za obnovo sodnega postopka le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 89. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo predlog tožnikov za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 220/97-20 z dne 12.11.1999. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopno sodišče navaja, da so tožniki predlagali obnovo sodnega postopka iz razlogov po 1. točki 1. odstavka 85. člena ZUS. Upravno sodišče RS je v postopku, končanem s sodbo, št. U 220/97-20 z dne 12.11.1999, katere obnovo predlagajo tožniki, upravni spor rešilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v upravnem postopku in ni samo izvajalo dokazov. Tožniki sedaj v predlogu za obnovo tega postopka ponujajo nova dejstva in dokaze, s katerimi želijo dokazati drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v pravnomočno končanem upravnem postopku in upoštevano v navedeni sodbi. Navaja, da bi nova dejstva in novi dokazi, ki jih ponujajo tožniki, lahko kvečjemu bili razlog za obnovo upravnega postopka ugotavljanja državljanstva pred pristojnimi upravnimi organi, če bi se v upravnem postopku izkazalo, da gre za nova dejstva in dokaze v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker tožniki niso verjetno izkazali razlogov, po katerih ZUS dopušča obnovo postopka, je prvostopno sodišče predlog za obnovo sodnega postopka zavrglo.

Tožniki v pritožbi zoper izpodbijani sklep prvostopnega sodišča uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Med drugim navajajo, da 2. odstavek 85. člena ZUS sicer določa, da se zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka tega člena sme obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje, vendar pa prvostopno sodišče ni uporabilo določbe 3. odstavka istega člena, saj se v tem primeru stranka brez lastne krivde ni mogla sklicevati na razloge iz 1. točke 1. odstavka istega člena v prejšnjem postopku. Menijo, da ni mogoče šteti, da se sodišče v prejšnjem postopku, ko je izdalo sodbo, št. U 220/97-20, ni ukvarjalo z dejanskim stanjem zadeve, ker je enostavno povzelo ugotovitve v izpodbijani odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 28.11.1996, ne da bi se ustrezno ukvarjalo z dejanskim stanjem zadeve, pa bi se moralo. Predlaga, da pritožbeno sodišče njihovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo samo spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in temelji na zakonu.

Po določbi 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo obnovi na predlog stranke, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se bila nanje sklicevala ali če bi jih bila uporabila v prejšnjem postopku. Vendar pa je takšen obnovitveni razlog podlaga za obnovo sodnega postopka le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje (2. odstavek 85. člena ZUS). V obravnavanem primeru je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, v sodnem postopku, katerega obnovo predlagajo tožniki, presojalo le zakonitost upravnega akta na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno že v upravnem postopku, kar iz sodbe navedenega sodišča, št. U 220/97-20 z dne 12.11.1999, jasno izhaja. Že zato v tem primeru ni mogoče zaradi uveljavljanega obnovitvenega razloga obnoviti sodnega postopka, ne glede na to, na kakšne dokaze se tožniki sklicujejo in kdaj so zanje izvedeli. Glede na navedeno, pritožbeni ugovori tožnikov na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Ker se razlogi za obnovo postopka po 1. odstavku 85. člena ZUS nanašajo samo na delo upravnega sodišča, ne pa na napake, storjene v upravnem postopku, pritožbeno sodišče zavrača pritožbena zatrjevanja, da upravni organ v obravnavanem primeru ni ugotavljal vseh okoliščin, ki so pomembna za odločitev o stvari.

Glede na to, da po presoji pritožbenega sodišča niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnikov na podlagi določbe 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.