Jedro

Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 4. 2018.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožnika.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Meni, da pritožbeno sodišče ni odločilo pravilno, saj je dodatek že prejemal. Za svoje pravice se bo boril in kot majhen človek bo moral pravico iskati na Evropskem sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), upoštevajoč 366. člen ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo pritožbo tožnika.

5. Dejansko stanje v predmetni zadevi, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje je naslednje. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo opr. št. Psp 467/2017 z dne 1. 3. 2018 zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje opr. št. IV Ps 530/2017 z dne 28. 8. 2017. S slednjo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 26. 4. 2017, odločb CSD A. z dne 25. 8. 2015, 20. 9. 2016 in 4. 10. 2016 v delih, v katerih je tožniku odmerjena štipendija brez dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, ter za odmero državne štipendije v šolskih letih 2015/2016 in 2016/2017 za celotno obdobje, na katero se nanašajo izpodbijane odločbe, skupaj z dodatkom za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,00 EUR mesečno. Ugotovilo je, da tožnik v spornem obdobju kot državni štipendist ni izpolnjeval pogojev za dodelitev dodatka za štipendista s posebnimi potrebami.

6. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pritožbo tožnika z dne 22. 3. 2018 zavrglo.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbi prvega odstavka 333. člena ZPP, ki določa, da je pritožba kot pravno sredstvo, dovoljena le zoper sodbo, ki je izdana na prvi stopnji. To zagotavlja tudi 25. člen Ustave Republike Slovenije.

8. Tožnik je vložil pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje, ob preizkusu pritožbe, skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP, pritožbo tožnika zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, kot nedovoljeno zavrglo. Pojasnilo je še, da bi bil tudi v primeru, če bi se njegova vloga štela kot izredno pravno sredstvo, zaključek o nedovoljenosti pravnega sredstva enak, čeprav iz drugih razlogov.

9. Navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena. Nestrinjanje pritožnika s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča ni pritožbeni razlog, ki bi ga bilo moč uporabiti v predmetni zadevi.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.