Jedro

Sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znesek 2.587,47 EUR nadomesti z zneskom 2.441,07 EUR, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi) A. A. naložilo, da mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki (tožeči stranki po nasprotni tožbi) B. B. njegove pravdne stroške v višini 2.587,47 EUR v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči s potekom paricijskega roka za izpolnitev dalje (I. točka izreka), v presežku pa je zavrnilo zahtevo tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi) za povrnitev stroškov (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka (tožena stranka po nasprotni tožbi – v nadaljevanju: tožnik) pravočasno pritožbeno izpodbija I. točko izreka tega sklepa sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek.

Navaja, da je odločanje o pravdnih stroških preuranjeno. O tožbenih zahtevkih je pravnomočno odločeno le delno, saj še ni v celoti pravnomočna odločitev o delu tožbenega zahteva zaradi vznemirjanja lastninske pravice. Odločitev o stroških postopka je vezana na odločitev o vseh zahtevkih pravdnih strank, zato predmetna stroškovna odločitev ni dopustna. Na to ne more vplivati niti nezakonit sklep sodišča prve stopnje o izločitvi z dne 9. 9. 2021, zoper katerega bo možna pritožba šele, ko bo dokončno odločeno o glavni stvari. Poleg tega je sodišče odločilo o stroških postopka točno takrat, ko je izvedelo, da je tožnik vložil revizijo, ki seveda lahko vpliva tudi na predmetno sodbo sodišča. Sodišču očita, da je toženi stranki (tožeči po nasprotni tožbi - v nadaljevanju: toženec) neutemeljeno priznalo stroške za prvo pripravljalno vlogo z dne 3. 10. 2018 in za nasprotno tožbo z dne 23. 10. 2018, ker je upoštevaje časovno povezanost vložitve obeh navedenih vlog in dejstvo, da so vse navedbe nasprotne tožbe in prve pripravljalne vloge iste, upravičen le do ene nagrade po 300 točk Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT). Nadalje sodišču očita, da je neutemeljeno priznalo stroške druge pripravljalne vloge z dne 13. 3. 2019, ki jo je toženec poslal na sodišče pet dni pred obravnavo, saj so navedbe v pripravljalni vlogi glede na določbo četrtega odstavka 269. člena ZPP neupoštevne, zato stroški niso bili potrebni za pravdo. Neutemeljeno je priznalo tudi stroške vloge z dne 4. 5. 2019, saj je toženec v njej zgolj popravil svoje napačne navedbe na obravnavi z dne 19. 3. 2019, pa tudi sicer so bile navedbe glede na razloge sodbe povsem nepomembne za odločanje, zato vloga ni bila potrebna za pravdo. Neutemeljeno je priznalo tudi stroške vloge 12. 4. 2019. Te vloge tožnik ni prejel, zato je šlo za popolnoma nepomembno vlogo za postopek in za odločitev. Meni, da je pripravljalno vlogo z dne 8. 11. 2019 mogoče šteti zgolj kot navadno vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT, saj je toženec v njej podal zgolj pripombe na zapisnik, pojasnil, zakaj ni vložil listin, ki jih je predlagal v dokazne namene in dopolnil tožbeni zahtevek z namenom njegove zadostne določljivosti, za kar bi moral poskrbeti že ob vložitvi nasprotne tožbe. Sodišču očita, da je neutemeljeno priznalo stroške vloge z dne 2. 12. 2019. Te vloge tožnik ni prejel, zato je šlo za popolnoma nepomembno vlogo za postopek in odločitev. Nadalje navaja, da je pripravljalno vlogo z dne 4. 3. 2020 mogoče šteti kot vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT, saj je toženec v njej odgovaril na tožnikov dokazni predlog. Navaja tudi, da sodišče 30. 3. 2020 ni opravilo glavne obravnave, zato tožencu ne pripada nagrada za ta narok in pripadajoča urnina. Navaja tudi, da sodišče še ni v celoti odločilo o tožbenem zahtevku po spremembi tožbe, zato pripravljalne vloge z dne 10. 12. 2020 še ni mogoče šteti za potrebno in da sodišče o stroških zunanjega poslovanja v višini 65,00 EUR ni izdalo sklepa, zato ni mogoče odločiti, kdo jih krije, pa tudi sicer toženec teh stroškov ni plačal. 3. Toženec v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam tožnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi odločilno pravno podlago za odmero pravdnih stroškov predstavlja določba tretjega odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zaradi dela tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi, ki ga je sodišče zavrnilo, niso nastali posebni stroški, tožbeni zahtevek je bil zavrnjen v minimalnem delu, o delu tožbenega zahtevka pa bo odločeno v novem spisu, zato je utemeljeno skladno z določbo tretjega odstavka 154. člena ZPP tožniku naložilo v plačilo celotne stroške toženca.

6. Tožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo o pravdnih stroških. Tožnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitev, da je sodišče prve stopnje s sodbo P 97/2017 z dne 30. 3. 2021 v zvezi s sklepom in sodbo sodišča druge stopnje Cp 297/2021 z dne 25. 8. 2021 odločilo v predmetni pravdni zadevi zaradi prepovedi vznemirjanja lastninske pravice in zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti, sodišče druge stopnje pa je s sklepom in sodbo sodišča druge stopnje Cp 297/2021 z dne 25. 8. 2021 razveljavilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje iz razloga, ker o celotnem tožbenem zahtevku tožnika še ni bilo odločeno. Sodišče prve stopnje je po prejemu sklepa in sodbe sodišča druge stopnje Cp 297/2021 z dne 25. 8. 2021 del tožbenega zahtevka, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno, s sklepom P 97/2017 z dne 27. 9. 2021 izločilo in vpisalo v P 45/2021. Slednje pomeni, da je v pravdni zadevi P 97/2017 v celoti pravnomočno odločeno o glavni stvari, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP odločilo o višini pravdnih stroškov. Na pravilnost navedene odločitve ne vpliva pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sklep sodišča prve stopnje P 97/2017 z dne 27. 9. 2021, s katerim je sodišče prve stopnje izločilo del tožbenega zahtevka, o katerem še ni pravnomočno odločeno, predstavlja sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, in pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je tožnik zoper sklep in sodbo sodišča druge stopnje Cp 297/2021 z dne 25. 8. 2021 vložil revizijo, saj je, kot je že bilo pojasnjeno v pravdni zadevi P 97/2017 že pravnomočno odločeno o vseh tožbenih zahtevkih oziroma o celotni glavni stvari, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s četrtim odstavkom 163. člena ZPP izdalo sklep o povrnitvi oziroma višini pravdnih stroškov. Pojasniti je še, da vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka (369. člen ZPP), ZPP pa ne določa, da bi bila vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločanje o stroških postopka skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP.

7. Tožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je toženec za prvo pripravljalno vlogo z dne 3. 10. 2018 in za nasprotno tožbo z dne 23. 10. 2018 upravičen le do stroškov ene nagrade. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je toženec 5. 10. 2018 vložil prvo pripravljalno vlogo z dne 3. 10. 2018, katera je bila vpisana pod opr. št. P 97/2017, nato pa je 25. 10. 2018 vložil nasprotno tožbo z dne 23. 10. 2018, katera je bila vpisana pod opr. št. P 68/2018. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 1. 2019 pravdni zadevi P 97/2017 in P 68/2018 združilo in ga je obravnavalo pod opr. št. P 97/2018. Zahtevek iz tožbe in zahtevek iz nasprotne tožbe sta dva ločena samostojna zahtevka, sodišče pa odmeri stroške do združitve tožbe in nasprotne tožbe ločeno. Do združitve se opravljene storitve obračunavajo ločeno. Ker je sodišče prve stopnje pravdni zadevi P 97/2017 in P 68/2018 združilo po vložitvi pripravljalne vloge z dne 3. 10. 2018 in po vložitvi nasprotne tožbe z dne 23. 10. 2018, je tožencu utemeljeno priznalo stroške tako prve pripravljalne vloge z dne 3. 10. 2018 kakor nasprotne tožbe z dne 23. 10. 2018. 8. Tožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje tožencu zmotno priznalo stroške pripravljalne vloge z dne 13. 3. 2019. Pritrditi je tožniku, da določba četrtega odstavka 163. člena ZPP določa, da lahko med pripravami za glavno obravnavo brez poziva sodišča vsaka stranka pošlje le dve pripravljalni vlogi, to lahko stori najpozneje 15 dni pred pripravljalnim narokom, sicer sodišče vloge ne upošteva, prav tako je pritrditi tožniku, da je toženec pripravljalno vlogo z dne 13. 3. 2019 posredoval sodišču pet dni pred narokom, ki je bil opravljen 19. 3. 2019. Vendar določba četrtega odstavka 269. člena ZPP, ki ureja pravočasnost pripravljalnih vlog med pripravami za glavno obravnavo, pri odmeri stroškov vloge z dne 13. 3. 2019 ni pravno upoštevna, saj je sodišče prve stopnje toženca že z vabilom z dne 7. 2. 2019, katero mu je bilo vročeno 11. 2. 2019, vabilo na pripravljalni narok in na prvi narok za glavno obravnavo, dne 19. 3. 2019 pa je opravilo tudi narok za glavno obravnavo. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje tožencu utemeljeno priznalo stroške pripravljalne vloge z dne 13. 3. 2019, saj je bila ta vloga potrebna za pravdo.

9. Tožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje tožencu zmotno priznalo stroške vloge z dne 4. 5. 2019. Iz spisa je namreč razvidno, da je toženec v vlogi z dne 4. 5. 2019 obrazloženo odgovoril na navedbe tožnika v pripravljalni vlogi z dne 21. 3. 2019, zato so stroški te vloge bili potrebni za pravdo.

10. Tožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje tožencu zmotno priznalo stroške vloge z dne 12. 4. 2019, saj je toženec skladno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2019 sporočil naslove prič, zato so bili stroški te vloge potrebni za pravdo, na pravilnost tega zaključka pa ne vpliva pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da tožnik te vloge ni prejel. 11. Tožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da vloga toženca z dne 8. 11. 2019 po vsebini predstavlja vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT. Toženec je v navedeni vlogi opozoril na nepravilnosti zapisnika z dne 17. 9. 2019, podal navedbe v zvezi z ogledom z dne 17. 9. 2019 in prilagodil zahtevek glede na ugotovljene meritve na ogledu, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navedena vloga po vsebini predstavlja pripravljalno vlogi, kar pomeni, da je tožencu za navedeno vlogo utemeljeno priznalo 150 točk po 3. točki tar. št. 19 OT.

12. Tožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da vloga toženca z dne 4. 3. 2020 po vsebini predstavlja vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT. Toženec se je v navedeni vlogi opredelil do pravno odločilnih dejstev in do dokazov tožnika, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navedena vloga po vsebini predstavlja pripravljalno vlogo, kar pomeni, da je tožencu za navedeno vlogo utemeljeno priznalo 150 točk po 3. točki tar. št. 19 OT.

13. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu očitno pomotoma zapisalo, da je bila glavna obravnava opravljena 30. 3. 2020, saj iz spisa izhaja, da je bila opravljena 30. 3. 2021. Navedena očitna pisna pomota o datumu glavne obravnave pa ne vpliva za odmero potrebnih pravdnih stroškov v zvezi z glavno obravnavo 30. 3. 2021, pri čemer tožnik višine stroškov za četrti narok in urnine konkretizirano pritožbeno ni izpodbijal. 14. Tožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da toženec stroškov zunanjega poslovanja v višini 65,00 EUR, ki se nanašajo na ogled, ni plačal. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklepa o predujmu 20. 3. 2019 in 4. 10. 2019 v skupni višini 65,00 EUR in da je toženec te stroške plačal, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec upravičen do povrnitve navedenih stroškov predujma za zunanje poslovanje sodišča. 15. Tožnik pa utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da toženec ni upravičen do povrnitve stroškov vloge z dne 2. 12. 2019, saj iz podatkov v spisu izhaja, da je toženec v navedeni vlogi sodišču sporočil pravilen naslov priče, katerega je napačno navedel v predhodni vlogi z dne 12. 4. 2019, zato stroški te vloge niso bili potrebni za pravdo.

16. Tožnik tudi utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da stroški pripravljalne vloge z dne 10. 12. 2020 niso potrebni za pravdo. Ker o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na tožnikovo spremembo tožbe, še ni pravnomočno odločeno, in bo o tem delu tožbenega zahtevka odločeno v drugi pravdni zadevi, toženčeva pripravljalna vloga z dne 10. 12. 2020 pa vsebini predstavlja njegov odgovor na spremembo tožbe, stroški te vloge niso potrebni za predmetno pravdo.

17. Ker ob obrazloženem stroški toženčeve vloge z dne 2. 12. 2019 (50 točk) in stroški toženčeve pripravljalne vloge z dne 10. 12. 2020 (150 točk) niso bili potrebni za pravdo, kar pomeni, da se ob upoštevanju pritožbeno nespremenjenih priznanih stroškov tožencu prizna 3.026,85 točk, je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP delno utemeljeni pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka ob upoštevanju še nadaljnjih pritožbeno nespremenjenih priznanih stroškov in ob pravilni uporabi materialnega prava na podlagi pete alineje 358. člena ZPP delno spremenilo tako, da se znesek 2.587,47 EUR nadomesti z zneskom 2.441,07 EUR. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP ).

18. Ker je tožnik s pritožbo uspel samo s sorazmerno majhnim delom in zaradi tega dela niso nastali posebni stroški, krije sam svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).