Jedro

Poslovanje z izgubo še ne pomeni, da bi bilo s plačilom celotne sodne takse ogroženo poslovanje pravne osebe, saj je treba upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 19. 12. 2013; (II) odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za pritožbo v višini 1.449,00 EUR v 12 zaporednih mesečnih obrokih po 120,75 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo petnajstega dne v mesecu po pravnomočnosti tega sklepa, naslednjih enajst pa petnajstega dne v naslednjih enajstih mesecih ter (III) tožečo stranko opozorilo, da bo neplačane obroke prisilno izterjalo.

2. Pritožuje se tožeča stranka, ki izpodbija ugotovitev sodišča, da znaša njena aktiva in pasiva 192.532,00 EUR. Takšno stanje je bilo v letu 2012. Pravilno stanje aktive in pasive na dan 31. 12. 2013 je 131.112,41 EUR, izguba tožeče stranke na dan 31. 12. 2013 pa je -255,77 EUR. V aktivi so zajete sporne terjatve v višini 10.825,88 EUR, v pasivi pa posojila v višini 131.415,00 EUR ter izkoriščeni limit v višini 1.953,90 EUR, za kar se plačujejo mesečne anuitete. Navaja še, da ima tožeča stranke sodne in odvetniške stroške preko 8.000,00 EUR ter da so znašali prihodki v letu 2013 26.155,34 EUR, od tega neplačani 12.496,02 EUR. Tožeča stranka je bila prisiljena najeti še posojilo v višini 14.000,00 EUR zaradi zagotavljanja likvidnostnega stanja podjetja in za pokrivanje tekočih izdatkov. Odmerjena sodna taksa predstavlja glede na navedeno še dodatno obremenitev in ogroža dejavnost tožeče stranke. Zato prosi za ponovno preveritev stanja in za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče stranko, ki je pravna oseba, delno oprosti ali ji odloži plačilo ali ji dovoli obročno plačilo taks za vloge(1), pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

5. Odločitev sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila takse za pritožbo tožeče stranke iz 11. člena ZST-1, je pravilna, čeprav iz deloma drugačnih razlogov. Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno upoštevalo podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za leto 2012. Ob dejstvu, da je tožeča stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse konec leta 2013 in ker je k predlogu priložila bilanco stanja na dan 30. 11. 2013 (prilogi A14 in A16) in bilanco uspeha za obdobje januar-november 2013 (priloga A15), bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati oziroma se opredeliti tudi do podatkov o likvidnostnem, finančnem in premoženjskem stanju tožeče stranke, ki izhaja iz teh novejših bilanc, in ne zgolj do podatkov, ki se nanašajo na leto 2012. Vendar pa pritožbeno sodišče tudi po vpogledu v te listine oziroma bilance ugotavlja, da pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse za pritožbo niso izpolnjeni. Iz bilance uspeha na dan 30. 11. 2013 sicer izhaja, da je tožena stranka v obdobju januar-november 2013 poslovala z izgubo (izguba po podatkih tožeče stranke znaša -4.035,03 EUR). Vendar pa je treba pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse upoštevati tudi premoženjsko stanje. Ker iz bilance stanja na dan 30. 11. 2013 izhaja, da ima tožeča stranka sredstva v višini 127.748,00 EUR, med drugim tudi poslovne terjatve v višini 20.489,00 EUR (priloga A16), ni pa tožeča stranka v predlogu niti trdila niti dokazala, da gre za sredstva, ki jih ni mogoče hitro unovčiti, ter da vse premoženje potrebuje za svoje poslovanje, pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka ni dokazala, da bi bila s plačilom celotne sodne takse v znesku 1.449,00 EUR ogrožena njena dejavnost. Zaradi izgube pri poslovanju in dejstva, da na dan 30. 11. 2013 ni imela denarnih sredstev, bi bilo ogroženo poslovanje tožeče stranke zgolj v primeru, če bi bila takoj dolžna plačati takso v enkratnem znesku. To pa pomeni, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za obročno plačilo takse za pritožbo, in sicer v 12 mesečnih zaporednih obrokih po 120,75 EUR, kot je odločilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožeče stranke ni upoštevalo kredita v višini 14.000,00 EUR, na katerega opozarja tožeča stranka v pritožbi, saj gre za prostovoljno prevzeto obveznost. Prav tako ni upoštevalo v pritožbi navedenih podatkov in dokazov o stanju aktive in pasive tožeče stranke, izgube pri poslovanju ter negativnega stanja na transakcijskem računu, vse na dan 31. 12. 2013, saj se utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodne takse presoja glede na stanje ob vložitvi predloga (v konkretnem primeru na dan 19. 12. 2013). Pritožbena navedba, da so v aktivi zajete terjatve dvomljive in sporne, pa je neupoštevna pritožbena novota (337. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Skladno z 11. členom ZST-1 pravne osebe ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodne takse.