Jedro

Država je zaradi odprave v prejšnji družbeni ureditvi povzročenih krivic sprejela zakonodajo, s katero se odreka delu svojega premoženja. Njen položaj je opredeljen in varovan z določili o obsegu, oblikah in pogojih vračanja, zato varstva po 73. čl. ZDen ne potrebuje in zanjo ne pride v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za plačilo odškodnine, ki ga je predlagatelj podal na podlagi 73. čl. Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in utemeljil z dejstvom, da je nepremičnine, ki so bile po zemljiškoknjižnih podatkih njegovo premoženje, v denacionalizacijskem postopku pa vrnjene K. B., pridobil odplačno.

Pritožuje se predlagatelj. Uveljavlja dva pritožbena razloga: nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi. Vztraja pri svojih dosedanjih stališčih: da je njegov pravni prednik SFRJ, Zvezni sekretariat za obrambo nepremičnine pridobil odplačno – s plačilom 6.895.092,00 DIN odškodnine, ki je bila določena s sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani z dne 25. 08. 1987. Dejanski zavezanec in uporabnik nepremičnin, ki so bile vrnjene K. B. v naravi, je bil torej predlagatelj.

Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj v pritožbi vztraja pri v postopku na prvi stopnji zatrjevanem stališču, da je do odškodnine upravičen, ker je njegov pravni prednik nepremičnine pridobil odplačno, povsem pa spregleda lastninjenje nepremičnin, na posledice katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj ni bil zavezanec v denacionalizacijskem postopku, pritožba ne graja argumentirano. Ker je do odškodnine po 73. čl. ZDen upravičen zavezanec, katerega premoženje je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije, je ključno vprašanje - sredstva (nepremičnine) katerega od subjektov so bila vrnjena v postopku denacionalizacije; zgolj ta subjekt (zavezanec) je, v primeru, da je sredstva pridobil odplačno, upravičen do odškodnine.

Pritožbeno sodišče se pridružuje prvostopenjskim razlogom, s katerimi je utemeljena ugotovitev, da so bile nepremičnine parc. št. 56, 57 in 58 k.o. Š. v postopku denacionalizacije vrnjene iz sredstev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad). Sklad je v denacionalizacijski odločbi tudi naveden kot zavezanec. V postopku lastninjenja, ki se je izvajalo po spremembi družbenega sistema, pred odločitvijo o zahtevi za denacionalizacijo, so bila namreč kmetijska zemljišča olastninjena. Obravnavne nepremičnine je lastninil Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. list RS 10/93 s spremembami – ZSKZ) – kot lastnika je opredelil Republiko Slovenijo, vendar pa gospodarjenje in upravljanje z njimi poveril Skladu ter jih prenesel na Sklad (2. čl., 3. čl. in 14. čl. ZSKZ). Predlagatelj je torej v času odločanja o denacionalizaciji na obravnavanih nepremičninah imel lastninsko pravico, ki jo je pridobil v postopku lastninjenja, vendar pa so bile nepremičnine z zakonom prenešene na Sklad, ki je pravna oseba in legitimiran za zahtevke v zvezi z zemljišči, s katerimi gospodari in jih upravlja (1). Sodna praksa glede legitimacije v zvezi z nepremičninami, prenesenimi na Sklad, je enotna. Kolikor zemljiškoknjižni podatki v času denacionalizacije lastninjenja niso upoštevali, glede lastništva niso izkazovali pravilnih podatkov. Da so bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena kmetijska zemljišča, ni sporno.

Razen tega 73. čl. ZDen ne predvideva pravnega varstva, kakršnega želi uveljaviti predlagatelj. To zakonsko določilo preprečuje, da subjekti, ki so stvari v družbeni lastnini pridobili v pravnem prometu na odplačen način, zaradi vračanja v naravi ne bi bili prikrajšani; da ne bi bile povzročene nove nepravičnosti. Predlagateljica (država) ni tak subjekt. Ona je zaradi odprave v prejšnji družbeni ureditvi povzročenih krivic sprejela zakonodajo, s katero se odreka delu svojega premoženja. Njen položaj je opredeljen in varovan z določili o obsegu, oblikah in pogojih vračanja, zato varstva po 73. čl. ZDen ne potrebuje in zanjo ne pride v poštev.

Ker predlagatelj zaradi gornjih razlogov za zahtevek na podlagi 73. čl. ZDen nima aktivne legitimacije, se z vprašanjem, na kakšen način je njegov pravni prednik v letih 1985 (razlastitvena odločba) in 1987 (v postopku N 284/86 določena odškodnina) pridobil sporne nepremičnine – odplačno ali neodplačano – ni treba ukvarjati. O pritožbenih argumentih, ki grajajo prvostopenjsko argumentacijo v tem delu, se zato pritožbeno sodišče ne izreka.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.

(1) Enako stališče je zavzeto v odločbi II Ips 685/2003 glede legitimacije po 2. odstavku 72. čl. ZDen.