Jedro

Zagovornik bi kot prava vešča stranka moral biti seznanjen z zakonskim 24-urnim rokom za podajo odgovora na predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Kr 24562/2013 z dne 14. 8. 2013 zoper obdolženega O. P., ob ugotovljenem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja požiga po prvem odstavku 222. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za en mesec, to je do vključno 19. 9. 2013. 2. Obdolženčev zagovornik je dne 26. 8. 2013 zoper navedeni pravnomočni sklep o podaljšanju pripora vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in navaja, da sklep Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora nima razlogov oziroma so v njem navedeni razlogi v nasprotju z nesporno ugotovljenimi dejstvi. Svoje stališče argumentira s trditvijo, da ne drži navedba v točki 3 izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča, tj. da se obdolženec in njegov zagovornik o predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora nista izjavila, ko pa je vendar obdolženčev zagovornik v tridnevnem roku, ki mu ga je za izjavo namenilo Okrožno sodišče v Krškem, svoje stališče okrožnemu sodišču posredoval. Vrhovno sodišče je kljub temu, ne da bi počakalo na iztek roka, že 14. 8. 2013, komaj en dan zatem, ko je zagovornik prejel predlog za podaljšanje, na seji že odločilo in pripor zoper obdolženega O. P. podaljšalo. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in obdolženega „takoj izpusti na prostost.“

3. Vrhovni državni tožilec je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem skladno z določbo 423. člena ZKP z dne 4. 9. 2013, predlagal zavrnitev zahteve.

4. Z odgovorom vrhovnega državnega tožilca sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki v odgovoru na izjavo tožilca vztraja pri navedbah zahteve, prilaga pa tudi zgoraj omenjeni dopis Okrožnega sodišča v Krškem z dne 13. 8. 2013. B.

5. Stališču zagovornika ni moč pritrditi. Skladno z določilom drugega odstavka 205. člena ZKP, ki določa, da sme senat Vrhovnega sodišča, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor še za največ tri mesece, se sklep o podaljšanju pripora izda na predlog državnega tožilca, s katerim morata biti brez odlašanja seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko v roku 24 ur od prejema obvestila izjavita o navedbah v predlogu. Iz podatkov spisa in navedb zagovornika izhaja, da je obdolženčev zagovornik predlog za podaljšanje pripora po faksu prejel 13. 8. 2013 ob 9.34 uri, izjavo o navedbah v predlogu pa Okrožnemu sodišču v Krškem posredoval po faksu 16. 8. 2013 ob 11. 48 uri in kasneje še s priporočeno pošiljko.

6. Zagovornik bi kot prava vešča stranka, ne glede na dopis Okrožnega sodišča v Krškem, moral biti seznanjen z določili ZKP in zakonskim 24-urnim rokom za podajo odgovora na predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora in zato to, da je na predlog odgovoril šele tretji dan, ne more kazati, da je Vrhovno sodišče kršilo navedeno določbo ZKP. Pri tem ni odveč poudariti, da tudi, če bi bilo izkazano, da Vrhovno sodišče ni spoštovalo določb drugega odstavka 205. člena ZKP, ker zagovorniku ne bi omogočilo, da se pravočasno seznani z vsebino predloga za podaljšanje pripora, zaradi tega ne bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to zatrjuje zagovornik, temveč kvečjemu relativna bistvena kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Za presojo utemeljenosti slednje, pa bi moral zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izkazati, da je kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP), kar pa iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti ne izhaja.

C.

7. Ker zatrjevane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

8. Glede na to, da obdolženčev zagovornik z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspel, bo obdolženec, če bo zanj nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), dolžan plačati sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom tretjega člena in 7. točko prvega odstavka petega člena Zakona o sodnih taksah, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.