Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic ne obsega le sklepanja pogodb o uporabi varovanih del in pobiranja ter izterjave avtorskih honorarjev in nadomestil od uporabe avtorskih del, ampak vključuje tudi uveljavljanje varstva avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi. Sem spada med drugim uveljavljanje odškodnine in morebitnih drugih sankcij po ZASP pred sodiščem zoper uporabnike v primeru neupravičene uporabe avtorskih del.
Pritožbi se delno ugodi in sodba v 1. točki spremeni tako, da se ta točka glasi: „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. 1 Ig 2004/00424 z dne 25.5.2004 ostane v veljavi glede plačila: 22,71 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.10.2001 do dne, ko so dosegle glavnico 22,71 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 21.11.2001 do dne, ko so dosegle glavnico 22,71 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.12.2001 do dne, ko so dosegle glavnico 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16.01.2002 do dne, ko so dosegle glavnico 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 20.02.2002 do dne, ko so dosegle glavnico 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 20.03.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.04.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 22.05.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 20.06.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.07.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.08.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.09.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17.10.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 20.11.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.12.2002 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16.1.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19.2.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19.3.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17.4.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 22.5.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.6.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.7.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17.8.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.9.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17.10.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19.11.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.12.2003 dalje do plačila 22,82 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16.1.2004 dalje do plačila izvršilnih stroškov v višini 60,09 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25.5.2004 dalje do plačila, v ostalem delu pa se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. 1 Ig 2004/00424 z dne 25.5.2004 razveljavi in zahtevek zavrne.“ V ostalem se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
: Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. 1 Ig 2004/00424 z dne 25.5.2004, s katerim je toženi stranki naložena obveznost plačila 153.014,40 SIT; zakonskih zamudnih obresti od zneskov 5.443,20 SIT oz. 5.468,40 SIT, ki zapadajo redno mesečno od oktobra 2001 do januarja 2004 in tečejo do plačila; izvršilnih stroškov v višini 14.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25.5.2004 dalje. Toženi stranki je naložilo v plačilo 450,00 € pravdnih stroškov tožeče stranke.
Zoper sodbo se iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da bi sodišče moralo odločati o zahtevku višini 638,52 €. Trdi, da se sodba opira na listinske dokaze, ki so bili pridobljeni na nezakonit način in zato nimajo verodostojnosti ter vrednosti. Trdi, da bi bil rezultat postopka drugačen, če bi bil dokazni postopek zakonit. Vztraja, da so bili računi izdani v nasprotju z veljavnimi predpisi in se nanašajo na plačilo obveznosti, ki jih tožena stranka ni prevzela niti s pravnim poslom, niti ji ne gredo na osnovi zakona. Iztoževana obveznost torej nima pravne podlage. Kontrole v gostinskem lokalu niso bile opravljene, predloženi zapisniki kontrolnih pregledov so izmišljeni in lažni. Meni, da tožeča stranka ni dokazala, da se je pri toženi stranki v času od leta 2001 do 2003 predvajala glasba preko glasbenega stolpa in zvočnikov z ozvočenjem, priznava pa uporabo radijskega sprejemnika v tem obdobju. Trdi, da je iztoževana terjatev zastarana, ker gre za terjatve iz naslova neplačanih mesečnih računov, ki zastarajo v enem letu.
Pritožba je delno utemeljena.
Sodišče prve stopnje je odločalo o tem, ali je s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. št. 1 Ig 2004/00424 toženi stranki utemeljeno naloženo plačilo tožnikove terjatve, torej o utemeljenosti že izdane sodne odločbe. V takem primeru je pravilna odločitev, da sklep o izvršbi ostane v veljavi (če tožena stranka terjatev dolguje) oz. da se sklep razveljavi (če tožena stranka terjatve ne dolguje). Izvrši se lahko tudi odločba, ki se glasi na plačilo tolarskega zneska. Ker pa je pritožbeno sodišče iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, odločitev prvostopenjskega sodišča spremenilo, je ob spremembi opravilo tudi preračun prisojene terjatve v eure po tečaju 239,64 SIT/€ (4. odstavek 13. čl. Zakona o uvedbi eura - ZUE – Ur. list RS, št. 114/2006).
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopnimi razlogi in se nanje sklicuje. V njih je že zajet ustrezen odgovor na pritožbene trditve. Pravilno in natančno je pojasnjena pravna podlaga iztoževane terjatve. Toženec s tožečo stranko res ni bil v poslovnem razmerju. Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic pa ne obsega le sklepanje pogodb o uporabi varovanih del in pobiranja ter izterjave avtorskih honorarjev in nadomestil od uporabe avtorskih del (2. in 6. točka 146. čl. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah - ZASP-UPB3 Ur. list RS, št. 16/2007, v nadaljevanju ZASP), ampak vključuje tudi uveljavljanje varstva avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi (8. točka 146. čl. ZASP). Sem spada med drugim uveljavljanje odškodnine in morebitnih drugih sankcij po ZASP pred sodiščem zoper uporabnike v primeru neupravičene uporabe avtorskih del. Če ni z zakonom drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, določenimi v 21. čl., prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico. Ker tožena stranka s tožečo ni sklenila pogodbe o prenosu materialnih avtorskih pravic, so bile kršene pravice avtorjev, ki jih zastopa tožeča stranka, in tožeči stranki pripada varstvo v skladu s prvim odstavkom 164. čl. ZASP.
Tožena stranka nasprotuje verodostojnosti zapisnikov o opravljeni kontroli, pri čemer ni prepričljiva iz razlogov, ki jih navaja že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče dodaja le, da je tožeča stranka kontrolo nedvomno opravljala, saj so ji razmere v lokalu tožene stranke znane. Po drugi strani pa tožena stranka v vlogi z dne 14.4.2008 (list. št. 47) celo sama potrjuje, da datumi opravljenih kontrol niso sporni, pri čemer naj bi s kontrolorji dogovarjala celo višino obveznosti. Tudi pritožbeno sodišče zato ne dvomi niti v pristnost niti v vsebino zapisnikov o opravljeni kontroli. Trditve o tem, da bi bil rezultat postopka drugačen, če bi sodišče izvedlo zakonit dokazni postopek so presplošne, da bi jih bilo mogoče preveriti in naje odgovoriti.
K argumentom na 5. strani izpodbijane tožbe o tem, da je je tožena stranka v obravnavanem obdobju v lokalu uporabljala glasbeni stolp z zvočniki in ozvočenjem, ni kaj dodati. Kot v postopku na prvi stopnji, tožena stranka tudi v pritožbi neargumentirano vztraja, da je uporabljala zgolj radijski sprejemnik.
Iztoževana terjatev ni zastarana. Do uveljavitve sodnega varstva se za nobeno od terjatev ni iztekel triletni rok, ki ga za občasne terjatve predpisujeta 372. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), uporabljiv za terjatve nastale pred 1.1.2002 in 347. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se uporablja za ostale iztoževane terjatve. Oba zakona tudi za odškodninske terjatve predpisujeta triletni zastaralni rok (376. čl. ZOR in 352. čl. OZ). Enoletni zastaralni rok, za uporabo katerega se zavzema pritožnik, ni uporabljiv, ker nadomestilo za uporabo avtorske pravice ni našteto v 378. čl. ZOR oziroma 355. čl. OZ med terjatvami, ki zastarajo v enoletnem roku. Terjatve z enoletnim zastaralnim rokom so izčrpno naštete in določno opredeljene. Analogno sklepanje, ki ga želi doseči toženec, ne pride v poštev, ker pravil zastaranja ni mogoče široko razlagati in morajo biti predvidljiva.
V okviru preizkusa pravilnosti uporabe materialnega prava, ki ga pritožbeno sodišče izvaja po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. čl. ZPP), pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so obresti od terjatev, ki se obrestujejo od 18.10.2001, 21.11.2001, 18.12.2001, 16.1.2002 in 20.2.2002 dosegle glavnico že v času veljavnosti 376. čl. OZ, ki je določal, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Zakon o spremembi in dopolnitvi obligacijskega zakonika (OZ-A Ur. list RS, št. 40/2007) je z dnem 22.5.2007 sicer odpravil omejitev teka zamudnih obresti (črtal 376. čl. OZ), vendar obresti, ki so že nehale teči, ne morejo začeti teči znova, saj novela OZ-a ne določa retroaktivne veljavnosti. Glede teka zamudnih obresti se OZ uporablja tudi za razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-300/04).
Izrek o stroških postopka temelji na I. in II. odstavku 165. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s III. odstavkom 154. čl. ZPP. Tožnik ni uspel s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka in s tem delom niso nastali posebni stroški, zato stroškovnega dela izpodbijane sodbe ni potrebno spreminjati. Toženec se je v pritožbenem postopku uspel ubraniti le manjšega dela zahtevka - teku obresti od dne, ko so dosegle glavnico, dalje. Tak neznaten toženčev pritožbeni uspeh terja odločitev, da sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.