Jedro

Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe, zato se, če ni izkazan, zavrne tožbeni zahtevek ne pa zavrže tožba. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.

Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila kot zahteva drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 97016/2009 z dne 10. 7. 2009 v 1. točki izreka za plačilo glavnice 10,40 EUR s pripadki in v tem delu ustavilo postopek (točka I. izreka odločbe); za plačilo glavnice 18.187,49 EUR z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2009 do plačila in za plačilo izvršilnih stroškov 242,48 EUR pa navedeni sklep o izvršbi v 1. in 4. točki izreka vzdržalo v veljavi (točka II. izreka odločbe); in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 1.671,00 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti (točka III. izreka odločbe).

2. Zoper sodbo, torej točki II. in III. izreka odločbe, se pritožuje toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče tožbo zavrže. Navaja, da je pošto na naslovu … vedno redno dvigoval oz. prejemal in ni relevantno, kje je bil dejansko prijavljen za bivanje. To, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti in ga s priporočeno pošto opozorila na nameravano prekinitev pogodbe in naknadni rok za izpolnitev, je procesna predpostavka, da bi se pravdni postopek sploh lahko vodil. Taka je tudi ugotovitev Višjega sodišča v Celju v sklepu, ki ga je izdalo v tej zadevi. Tudi pošte, ki mu jo je tožeča stranka poslala tekom tega postopka, ni prejel, enako ne njegov pooblaščenec. Tožena stranka tako ni izpolnila pogojev in zahtev po medsebojno sklenjeni pogodbi oziroma po ZPotK (Zakon o potrošniških kreditih; Uradni list RS, št. 59/2010 in 77/2011, v nadaljevanju ZPotK-1). Sodišče je samo ugotovilo, da podpis na povratnici ni njegov. Da pošto sicer prejema na naslovu …, je razvidno tudi iz spisa. Zato je potrebno tožbo zavreči. 3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stališče tožene stranke, da bi bilo potrebno tožbo zavreči, je materialnopravno zmotno. Opomin vpliva le na zapadlost v tej pravdi vtoževane terjatve. Tožeča stranka ima upravičenje, da v primeru neplačila prvega ali dveh zaporednih obrokov kredita zahteva predčasno plačilo vseh obrokov kredita, kar določa 6./a kreditne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki (priloga A2; v nadaljevanju Kreditna pogodba). Pred tem pa mora kreditojemalcu določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni (drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 in vsebinsko enako določilo 6./b Kreditne pogodbe). Namen te določbe je, dati dolžniku možnost, da s plačilom dolgovanega prepreči razdrtje pogodbe. Če te možnosti ne izkoristi, je kreditodajalec upravičen razdreti pogodbo in zahtevati predčasno odplačilo kredita (prvi odstavek 15. člena ZPotK-1 in 6./a Kreditne pogodbe). Opomin tako ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe, zato se, če ni izkazan, zavrne tožbeni zahtevek ne pa zavrže tožba. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno kdaj zapade plačilo celotnega kredita. Toženec je opomin s pozivom na plačilo prejel (tudi) skupaj s 1. pripravljalno vlogo (po vsebini tožba), pa nanj ni reagiral. Torej bi, če tožeča stranka ne bi dokazala, da je toženca opomnila že prej, vtoževana terjatev zapadla 15 dni potem, ko je toženec prejel 1. pripravljalno vlogo v tej zadevi.

6. Sicer pa je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka dokazala, da je toženca pred razdrtjem Kreditne pogodbe ustrezno opomnila. Dokazala je, da mu je po pošti poslala opomin, v katerem je navedla stanje dolga po Kreditni pogodbi ter ga pozvala, naj dolg plača v 15 dneh. Kot je razvidno iz opomina samega in priložene povratnice, je bil opomin poslan na naslov, ki ga je navedel toženec ob sklenitvi Kreditne pogodbe kot naslov, kamor naj se mu pošilja pošta. Da je bila pošta poslana na ta naslov, je potrdila tudi priča M. B.. Ne iz zakona ne iz Kreditne pogodbe ne izhaja zahteva, da bi morala tožeča stranka tožencu pošto poslati s povratnico. Tudi glede na določbe 20. člena Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 31/2007) ni nujno, da se poštne pošiljke vročajo le naslovniku osebno. Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila kot zahteva drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 (enako določilo 6./b Kreditne pogodbe), zato ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke. Dolžnik se ne more razbremeniti plačila s tem, da npr. ne dviguje pošte. Sicer pa toženec sam zatrjuje, da je vso pošto na naslovu ... v času, ko mu je bil poslan opomin, prejemal. 7. Prvo sodišče tako tožencu utemeljeno očita neprimerno skrbnost. Ne sicer v zvezi s sporočanjem novega naslova, saj se ni preselil v za razsojo v tej zadevi relevantnem času, temveč kasneje. Prav pa ima sodišče, da bi se moral toženec, ki obrokov kredita po sklenjeni pogodbi nesporno sprva ni redno plačeval, nato pa je s plačevanjem sploh prenehal, zanimati glede vračila denarja. Ob dejstvu, da ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti, je moral pričakovati, da ga bo tožeča stranka terjala za plačilo. Pogodbi nezvesta stranka nosi posledice, če ne odreagira na pošto, katero ji pošlje sopogodbenik na v pogodbi naveden naslov. Toženec se v okoliščinah konkretnega primera ne more razbremeniti predčasnega vračila kredita s sklicevanjem, da mu ni bila dana možnost ohraniti pogodbeno razmerje s tožečo stranko. To namreč pomeni njegovo sklicevanje na izostanek opominjanja. S tem smiselno zatrjuje, da ni vedel za svoj dolg, kar pa je ob njegovem priznanju, da obrokov kredita ni plačeval, absurdno.

8. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Odločitev prvostopenjskega sodišča je materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Zato je pritožbeno sodišče skladno s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (točki II. in III. izreka odločbe prvostopenjskega sodišča).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Nosi jih pritožnik sam, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP).