Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ključna ugotovitev, na kateri temelji odločitev o razrešitvi, je obstoj resnega dvoma o tem, da pritožnik ni poškodoval varovanke. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da že ugotovljeni dvom o tem, ali je pritožnik poskrbel za varovanko tako, da je spoštoval njeno integriteto, zadostuje za njegovo razrešitev kot skrbnika. Pravilna je tudi ocena, da v teh okoliščinah želja, ki jo je izrazila varovanka, ne more imeti odločilne teže.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se skrbnik nasprotne udeleženke razreši te dolžnosti in se za skrbnika imenuje Center za socialno delo A. in da je razrešeni skrbnik dolžan predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter novemu skrbniku izročiti varovankino premoženje v upravljanje.
2. Udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da se ne strinja s skrbništvom izven družinskih članov ali sorodnikov. Že več kot dvajset let skrbi za mamo in ni bilo problemov. Ko se je začel vmešavati center za socialno delo in želel pomagati, je pa vedno tako, da naredijo v družini več problemov, kot jih je bilo. Nasprotuje skrbništvu kogarkoli. Če center za socialno delo želi, lahko prihaja na ogled in razgovor. Oba z bratom menita, da to ne bo šlo in da so s tem kršene družinske pravice. Mama resda nima telefona, a ga ne zna uporabljati, tako kot tudi ne tv daljinca. Ima jo zaprto, a gre občasno tudi ven, največkrat ob nedeljah, ko nima dostopa do alkohola.
3. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo. Nasprotna udeleženka je predložila izjavo, da se strinja s sinovo pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče razreši skrbnika, če ugotovi, da s svojim delom ogroža varovančeve koristi ali če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika (prvi odstavek 254. člena Družinskega zakonika - DZ).
6. Odločitev, da se varovankinega sina razreši kot skrbnika, temelji na ugotovitvah, - da je bil nasprotni udeleženki s sklepom z dne 2. 6. 2022 za skrbnika postavljen pritožnik, - da se je že v prvem postopku pokazalo, da imata mati in sin tudi zaradi materinega dolgotrajnega prekomernega uživanja alkohola izjemno zahteven odnos, v katerem je hitro prišlo do nezadovoljstva, nesoglasij in očitkov, - da je sodišče tedaj ocenilo, da sin prepozna materine želje in potrebe, da zmore poskrbeti za njene osnovne potrebe in jo zavarovati pred življenjsko ogrožajočimi situacijami ter da je dotlej edini zanjo skrbel in je tudi mati izrazila željo, da bi bil njen edini skrbnik, - da glede na kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini in povzročitve lahke telesne poškodbe, ki je bil kasneje uveden zoper skrbnika, ni izkazano, da skrbnik še zmore poskrbeti za dobrobit varovanke in jo ustrezno zavarovati pred ogrožajočimi situacijami.
7. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti odločitve. Sodišče je raziskalo vse pomembne okoliščine in skrbno pretehtalo, ali je še dovolj dobro poskrbljeno za varovanko in njeno dobrobit, če skrbniške naloge opravlja sin, ali bi bilo zanjo koristneje, če jih opravlja druga oseba. Ključna ugotovitev, na kateri temelji odločitev o razrešitvi, je obstoj resnega dvoma o tem, da pritožnik ni poškodoval varovanke. Sodišče jo je oprlo na ugotovitve policije, zdravniški izvid, ugotovitve centra za socialno delo, ki je spremljalo skrbniško razmerje, ter izpovedbi varovanke in pritožnika. Pritožnik se tega razloga ne dotika. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da že ugotovljeni dvom o tem, ali je pritožnik poskrbel za varovanko tako, da je spoštoval njeno integriteto, zadostuje za njegovo razrešitev kot skrbnika. Pravilna je tudi ocena, da v teh okoliščinah želja, ki jo je izrazila varovanka, ne more imeti odločilne teže. 8. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče udeleženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).