Jedro

Vprašanje, ali je očitek pomanjkljive izobrazbe in neizpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja eden izmed razlogov za izrek odločbe za nično po 279. členu ZUP, se nanaša zgolj na razlago pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva po ZUP, to je na pravilnosti uporabe pravil upravnega postopka s strani tožene stranke, kar pa ni predmet revizijske presoje. Zato na podlagi tega vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-635/2011-MOP-68 z dne 4. 2. 2016. Z navedeno odločbo je ministrstvo zavrnilo zahtevo tožnikov za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe, št. 06122-3259/2007-3(8204) z dne 26. 9. 2007, ki je bila tožnikoma izdana zaradi neskladne gradnje kmetijskega objekta. Tožnika sta uveljavljala ničnostne razloge po 2., 3. in 6. točki 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki naj bi bili podani zaradi s strani tožnikov zatrjevane pomanjkljive strokovne izobrazbe in neizpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta pristojnega gradbenega inšpektorja.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlagata spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbi ugodi in tam navedena inšpekcijska odločba izreče za nično. Podrejeno predlagata, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevata plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.2

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.3 Teh zahtev revidenta z vprašanjem, ali je očitek pomanjkljive izobrazbe in neizpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja eden izmed razlogov za izrek odločbe za nično po 279. členu ZUP, nista izpolnila. Vprašanje se nanaša zgolj na (restriktivno) razlago pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva po ZUP, to je na pravilnosti uporabe pravil upravnega postopka s strani tožene stranke, kar pa ni predmet revizijske presoje.4 Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka sama zase niso predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-15, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.6

7. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije tudi zaradi zelo hudih posledic, ki naj bi jih zanju imela izpodbijana odločitev (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča7 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Zgolj zatrjevane, a neizkazane navedbe o materialni škodi, zaradi nezmožnosti uporabe in obnove objektov in zaradi izgubljenega dobička, ki naj bi po njuni oceni presegala 100.000,00 EUR, temu ne zadostijo.

8. Ker revidenta izpolnjevanje uveljavljenih pogojev za dovoljenost revizije nista izkazala, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 3 Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015. 4 Primerjaj s sklepom VSRS X Ips 259/2015 z dne 18. 10. 2017. 5 Tako VS RS že v sodbi X Ips 1233/2004 z dne 24. 5. 2007 in v nadaljnji sodni praksi. 6 O tem VS RS npr. v sklepu X Ips 358/2014 z dne 23. 3. 2016. 7 Primerjaj npr. sklepe v zadevah X Ips 212/2008, X Ips 85/2009, X Ips 148/2010.