Jedro

Ker kupec ni doplačal manjkajočega dela kupnine, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je prodajo razveljavilo in določilo novo prodajo. Odredba o doplačilu kupnine ni sklep, proti kateremu bi bil kupec pravno sredstvo.

Izrek

Pritožba M.S. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo prodajo nepremičnine vl. št. 686 k.o... z dne 9.9.1999. Kupec namreč manjkajočo kupnino ni plačal. Proti temu sklepu vlaga pritožbo kupec, M.S. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Kupec se je 20.10.1999 pritožil zoper sklep, saj se ni strinjal z nastopom upnika na dražbi. Sodišče je pritožbo zavrnilo, vendar je 30 dnevni rok za plačilo kupnine začel teči po prejemu odločbe o zavrženju, to je 5.9.2000. Na vročeno pritožbo stranki postopka nista odgovorili. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je kupca obvestilo, da znaša manjkajoča kupnina 1.086.736,00 SIT in da jo je treba plačati v roku 30 dni na isti račun kot varščino. To opozorilo je bilo dano po opravljeni prvi javni dražbi, na katerem je M.S. uspelo izlicitirati nepremičnino, ki mu je bila tudi domaknjena. Rok za doplačilo kupnine je pričel teči po opozorilu sodišča. Zoper sklep o domiku se je kupec pritožil, vendar je bila njegova pritožba kot nedovoljena zavržena (primerjaj sklep pritožbenega sodišča z dne 26.7.2000). Poleg tega je treba upoštevati, da je opozorilo sodišče o plačilu oziroma doplačilu kupnine, odredba in ne sklep (primerjaj tudi 191. čl. ZIZ, Zakona o izvršbi in zavarovanju). Zoper odredbo o plačilu kupnine kupec nima pravnega stredstva. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je štelo, da manjkajoči del kupnine ni bil pravočasno plačan in je ravnalo po 3. odst. 191. čl. ZIZ, ko je s sklepom razveljavilo prodajo in določilo novo prodajo. Treba je še dodati, da v spisu ni podatka, kaj takega pa tudi pritožba ne zatrjuje, da bi kupec v vmesnem času doplačal manjkajoči del kupnine. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe 191. čl. ZIZ in ker pri tem ni zagrešilo nobenega kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).