Jedro

AJPES je tožnika kot podjetnika 6. 7. 2021 na podlagi 4. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 izbrisala iz Poslovnega registra Slovenije, ker je ta umrl, dediči pa ji v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju niso predložili izjave, da bodo nadaljevali z zapustnikovim podjetjem, to pomeni, da tožeča stranka v tem upravnem sporu ne obstaja več, hkrati pa predmet spora ni podedljiva pravica.

Ker dediči po tožniku podpore za proizvodnjo električne energije ne morejo podedovati, to pomeni, da v tožbi ne uveljavljajo kakšne svoje pravice ali pravne koristi in tako ne izkazujejo pravnega interesa, ki se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanje pomenila spremembo ali izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogli doseči.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da preneha veljati odločba Agencije za energijo št. 136-01-0193/0607/2014/0197/2014-8/351 z dne 25. 8. 2015, s katero je bila proizvajalcu-tožniku dodeljena podpora za električno energijo, proizvedeno v proizvodni napravi MHE ...

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in zoper njo po prokuristki vlaga tožbo. V njej navaja, da je toženka predhodno z odločbo št. 312-347/2020-6/383 z dne 20. 7. 2020 zavrnila njegovo vlogo za izdajo deklaracije za omenjeno proizvodno napravo. Zoper to odločbo je prav tako sprožil upravni spor. Trdi, da je tudi izpodbijana odločba v nasprotju s pravnim redom in da za obratovanje navedene proizvodne naprave manjka le še čistilni stroj, ki pomeni majhen znesek, a zaradi njegove bolezni in smrti ... 2020 ni bil dobavljen. Meni tudi, da toženka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala, da je lastnik proizvodne naprave umrl, kar izpolnjuje pogoje instituta višje sile, zato bi mu morala izdati deklaracijo za navedeno proizvodno napravo in odločbo Agencije za energijo št. 136-01-0193/0607/2014/0197/2014-8/351 z dne 25. 8. 2015 ohraniti v veljavi. S tem bi se bodočemu lastniku omogočilo zakonito dokončanje del in zakonito poskusno in trajno obratovanje te proizvodne naprave. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo ob sklicevanju na določbe Uredbe o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (v nadaljevanju Uredba) ter Energetski zakon (EZ-1) v bistvenem navaja, da je veljavna deklaracija za proizvodno napravo eden od pogojev za uveljavitev pravice do podpore za proizvedeno električno energijo, tožnik pa za proizvodno napravo nima več veljavne deklaracije, kar je tudi edina pravno relevantna okoliščina. Tožnik lahko po tem, ko bo proizvodna naprava sposobna trajno obratovati, zaprosi za izdajo deklaracije za proizvodno napravo ter nato še za izdajo odločbe o dodelitvi podpore. Toženka sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

4. Sodišče je med postopkom na podlagi javno dostopnih podatkov ugotovilo, da je bil tožnik 6. 7. 2021 izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije. Sodišče je zato opravilo poizvedbe pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), ki je sodišču sporočila, da je bil tožnik iz Poslovnega registra Slovenije izbrisan na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. IV D 1525/2020 z dne 28. 1. 2021 in da AJPES na podlagi 4. točke drugega odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) izvede izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije po uradni dolžnosti, če dedič v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne predloži izjave, da bo nadaljeval z opravljanjem dejavnosti. Sodišče je nato pridobilo tudi citirani sklep o dedovanju, iz katerega izhaja, da so dediči po pokojnem A. A., B. A., C. A. in D. A., ki jih je pritegnilo v postopek.

5. Tožba ni dovoljena.

6. V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)). V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). To pomeni, da lahko v upravnem sporu tožnik uveljavlja le svojo (subjektivno) pravico ali pravno korist, ne pa pravice ali pravne koristi koga drugega oziroma splošne koristi.1 Izkazovati mora torej pravovarstveno potrebo.2 Če tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, jo sodišče s sklepom zavrže (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

7. V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo zoper odločbo, s katero je toženka ugotovila, da preneha veljati odločba Agencije za energijo št. 136-01-0193/0607/2014/0197/2014-8/351 z dne 25. 8. 2015, s katero mu je bila dodeljena podpora za električno energijo, proizvedeno v proizvodni napravi MHE ... Ker je, kot že navedeno, AJPES tožnika kot podjetnika 6. 7. 2021 na podlagi 4. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 izbrisala iz Poslovnega registra Slovenije, ker je ta umrl, dediči pa ji v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju niso predložili izjave, da bodo nadaljevali z zapustnikovim podjetjem, to pomeni, da tožeča stranka v tem upravnem sporu ne obstaja več, hkrati pa predmet spora ni podedljiva pravica. Po presoji sodišča namreč pravica do podpore za električno energijo na podlagi 372. člena EZ-1 (veljavnega v času odločanja toženke, Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE),3 enako kakor je sodišče presodilo že glede deklaracije za proizvodno napravo v pravnomočnem sklepu I U 1263/2020 z dne 3. 6. 2022, ni podedljiva. Tako, kakor deklaracija za proizvodno napravo, ki jo izda toženka proizvajalcu električne energije za posamezno napravo za proizvodnjo električne energije (s katero se potrjuje, da proizvodna naprava izpolnjuje pogoje, predpisane za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ali za proizvodnjo iz obnovljivih virov ali za proizvodnjo iz neobnovljivih virov ali za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki izkorišča poleg fosilnega goriva tudi gorivo iz obnovljivih virov), je tudi podpora proizvajalcem električne energije, za podelitev katere je pogoj (med drugim) prav veljavna deklaracija za proizvodno napravo,4 pravica osebne narave in nepodedljiva. Pravna ali fizična oseba, ki z dedovanjem postane lastnik oziroma upravljavec proizvodne naprave, enako kakor predhodno deklaracije, tudi podpore za proizvodnjo električne energije ne more podedovati, temveč jo lahko pridobi po predpisanem postopku.

8. Ker torej dediči po tožniku podpore za proizvodnjo električne energije ne morejo podedovati, to pomeni, da v tožbi ne uveljavljajo kakšne svoje pravice ali pravne koristi in tako ne izkazujejo pravnega interesa, ki se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanje pomenila spremembo ali izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogli doseči. To pa narekuje zavrženje tožbe (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

9. Pred izdajo tega sklepa je sodišče dediče po pokojnem tožniku seznanilo z ugotovitvami glede izbrisa tožnika kot podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije ter jim omogočilo, da se glede svojega pravnega interesa za vodenje upravnega spora izjavijo. Vsi dediči so podali istovrstne izjave, v katerih navajajo, da pravni interes za nadaljevanje predmetnega upravnega spora izkazujejo ter da se bo dejavnost, ki jo je izvajal tožnik, nadaljevala z družbo C., d. o. o., ..., da postopek za prenos vodne pravice za izrabo reke Vipave za proizvodnjo električne energije v mali hidroelektrarni že poteka na Ministrstvu za okolje in prostor in da bodo sodišče zaprosili za spremembo tožnika po prejemu pravnomočne odločbe Direkcije za vode. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da navedeno za obravnavani postopek ni pomembno. Kot je sodišče že pojasnilo, je bil namreč tožnik iz Poslovnega registra Slovenije izbrisan, ker dediči po njegovi smrti v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju AJPES niso predložili izjave, da bodo nadaljevali z zapustnikovim podjetjem. Če pa bodo dediči navedeno proizvodno napravo prenesli na drugo družbo, kar izhaja iz njihovih zatrjevanj, bo morala navedena družba deklaracijo za navedeno proizvodno napravo ter morebitno podporo pridobiti po predpisanem postopku.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

11. Ob ugotovitvi, da je vložena tožba nedovoljena, se sodišče do (drugih) tožbenih navedb ni opredeljevalo.

12. Sodišče je odločilo po predsedniku senata na podlagi določbe tretjega odstavka 36. člena ZUS-1. 1 Kmecl, A.: 36. člen, v: Kerševan, E. (ur.): Zakon o upravnem sporu s komentarjem. Lexpera d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2019, str. 243. 2 Prav tam. 3 Prvi odstavek 372. člena EZ-1 (podpora za električno energijo iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom): Če stroški proizvodnje električne energije, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, v napravah z veljavno deklaracijo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter s soproizvodnjo z visokim izkoristkom presegajo ceno električne energije, ki jo je za tovrstno električno energijo mogoče doseči na trgu, se proizvajalcem za to električno energijo lahko dodelijo podpore. 4 Prav tam.