Jedro

Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnica utemeljuje s trditvami, da pooblaščenec dediča nima ustreznega pooblastila, se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, saj je smisel 11. točke varstvo nepravilno zastopanih. Na pritožbene navedbe o zastopanju zato višje sodišče podrobneje ne odgovarja.

Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče v skladu z 221. členom ZD ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

V situaciji, ko med dediči soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine ni, v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice pa tudi ne, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka po prvem odstavku 212. členu ZD. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dediča A. A. napotilo na pravdo: I. proti dedičem z zahtevkom, da stavba 001, k. o. ..., ni zapustnikova last, temveč njegova in II. proti Občini ter sodedičem z zahtevkom, da je parcela št. 002, k. o. ..., njegova last. 2. Dedinja B. B. se pritožuje proti takšnemu sklepu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Meni, da niso izpolnjeni pogoji za prekinitev zapuščinskega postopka. ZD v 210. in 212. členu izrecno določa, v katerih primerih je to mogoče. V izpodbijanem sklepu je napačno ugotovljeno, da se dedič A. A. ne strinja s tem, da je bila stavba 001, ki leži na parc. št. 002 ..., last zapustnika. Iz vloge dediča z 9. 4. 2021, kot tudi prejšnjih, izhaja, da bi obravnavani nepremičnini predstavljali zapuščino po pok. C. C., njegovi dediči pa bi dedovali to nepremičnino. Dedič A. A. trdi, da se je z vsemi dediči dogovoril, da nepremičnino prevzame v izključno last, da je nekaterim od njih tudi plačal denarne zneska, zaradi česar meni, da je edini lastnik sporne nepremičnine. Glede na navedeno ne gre za spor o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino. Trditve dediča A. A. gre presojati po določbah o pridobitvi dediščine in odpovedi dediščini, kar je v pristojnosti zapuščinskega in ne pravdnega sodišča. Zato naj zapuščinsko sodišče nadaljuje s postopkom in odloči o predlogu pritožnice.

Odpoved dediščini po 133. členu ZD je izjava zakonitega dediča, da noče biti dedič, ki mora biti podana do konca zapuščinske obravnave in podpisana. To velja tudi za izjavo o odstopu svojega dednega deleža. V primeru sklenjene pogodbe o prenosu dednega deleža mora biti ta overjena. Postopek v zvezi s predlogom za izdajo dodatnega sklep o dedovanju za stavbo 001 in parcelo 002, k. o. ..., na kateri ta stoji, je postopek glede pozneje najdenega premoženja zapustnika in je kot zapustnikove dediče treba upoštevati dediče po pozneje umrlem dediču. Še živeči dediči so svoje dedne deleže odstopili pritožnici.

Za parcelo 002, na kateri stoji stavba 001, je že v teku postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča, zato je tudi odločitev v II. točki izreka nezakonita in brezpredmetna, poleg tega je tudi ni mogoče preizkusiti. Lastnik pripadajočega zemljišča s parc. št. 002 je lastnik stavbe 001, za katero je treba izvesti zapuščinski postopek. Neupoštevne in neresnične pa so tudi trditve A. A., da je nepremičnino priposestvoval. V posesti jo je imel in jo vzdrževal zapustnik, za njim pa njegov sin C. C. ml. Nazadnje pritožnica še meni, da pooblastilo A. A. D. D. ni ustrezno pooblastilo za zastopanje v zapuščinskem postopku.

3. Dedič A. A. je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnica utemeljuje s trditvami, da pooblaščenec dediča A. A. D. D. nima ustreznega pooblastila, se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, saj je smisel 11. točke varstvo nepravilno zastopanih.1 Na pritožbene navedbe o zastopanju zato višje sodišče podrobneje ne odgovarja.

6. V tej zapuščinski zadevi je pritožnica predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Po zapustniku je bil že izdan sklep o dedovanju (D 45/81 z 29. 5. 1981), v katerem sporna nepremičnina s parc. št. 002, k. o. ..., na kateri stoji objekt (zidana baraka) s št. 001, ni bila zajeta. Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče v skladu z 221. členom ZD ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju; v tem pogledu ima torej pritožnica prav.

7. Dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju v okviru 221. člena ZD lahko sodišče izda le v primeru, ko je nedvoumno, da gre za novo najdeno premoženje zapustnika, saj so predmet dedovanja le stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah, je namenjena zemljiška knjiga (1. člen Zakona o zemljiški knjigi), zato lahko zapuščinsko sodišče zajame v svoji odločitvi le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.2 Zapustnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine s parc. št. 002, k. o. ..., na kateri stoji objekt s št. 001, pač pa je to glede na podatke o pravicah na nepremičnini v zemljiški knjigi Občina.

8. V situaciji, ko med dediči soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine (nepremičnine 002 s stavbo) ni, v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice pa tudi ne, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka po 1. odstavku 212. členu ZD. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.3 O sporu o lastninski pravici na nepremičnini se odloča v pravdnem postopku, o pripadajočem zemljišču pa lahko tudi v nepravdnem postopku po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča. 9. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje pa mora v nadaljevanju postopka odločiti o tem, ali je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju utemeljen.

1 Zobec, J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana, 2009. 2 Prim. sklep VSL II Cp 928/2014 in I Cp 1722/2016. 3 Tako tudi odločbe VSL II Cp 928/2014, I Cp 2966/2011, I Cp 2570/2016, II Cp 3754/2010 in II Cp 2555/2014.