Jedro

Obveznost preneha, če dolžnik opravi tisto izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti (prim. 282. člen OZ). Dolžnik bi sicer svojo preživninsko obveznost lahko izpolnil tudi na drugačen način, kot je določeno v izvršilnem naslovu, v kolikor bi upnica s tem soglašala oziroma če bi drugačen način izpolnitve odobrila z jasno izraženo voljo (283. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. izreka odločilo, da se ugovor dolžnika zavrne, pod točko II. izreka pa, da mora dolžnik upnici v roku osem dni od prejema sklepa plačati 164,40 EUR izvršilnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila, v presežku pa se predlog za povrnitev stroškov zavrne.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik. V pritožbi uvodoma navaja, da izpodbija sklep v celoti, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da ga izpodbija v točki I. izreka ter tistemu delu točke II. izreka, v katerem mu je naloženo plačilo izvršilnih stroškov upnici. Navaja, da se sodišču ne zdi vredno ugotoviti, ali je trditev dolžnika resnična, pri čemer dolžnik trdi, da je upnici izročil osebni prenosni računalnik, mobilni telefon, sklenil zanjo nezgodno zavarovanje predšolskih in šolskih otrok ter nanjo prenesel lastništvo vrednostnih papirjev po darilni pogodbi. Dolžnik trdi, da gre za premoženje v vrednosti najmanj 5.000,00 EUR. Predlaga zaslišanje mladoletne upnice. Navaja, da očitno ne drži, da upnica na takšno poravnavo ni pristala, saj naštetih predmetov ni vrnila dolžniku. Dolžnik predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi in predloga za izvršbo ter da sodišče upnici naloži plačilo dolžnikovih stroškov.

Upnica je na pritožbo odgovorila in v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po dolžniku v pritožbi ponovno zatrjevana ugovorna dejstva, da je preživnino za upnico plačeval tako, da je plačeval določene stroške na račun preživnine, in sicer naj bi upnici dal osebni računalnik, mobilni telefon, sklenil zanjo nezgodno zavarovanje predšolskih in šolskih otrok ter nanjo prenesel lastništvo vrednostnih papirjev po darilni pogodbi, v obravnavanem primeru ne predstavljajo pravnorelevantnih dejstev v smislu drugega odstavka 53. člena in 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ, s katerimi bi bilo mogoče uspešno izpodbiti na podlagi izvršilnega naslova izdan sklep o izvršbi. Izvršilno sodišče je glede obstoja in višine terjatve vezano na izvršilni naslov, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi (17. člen ZIZ), v danem primeru na sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju P 1288/2005 z dne 13.2.2008 v zvezi z obvestilom CSD o uskladitvi preživnine z dne 28.11.2011, iz katere izhaja, da je dolžnik dolžan plačevati preživnino v denarju na transakcijski račun zakonite zastopnice upnice do vsakega 22. dne v mesecu. Obveznost preneha, če dolžnik opravi tisto izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, kar pomeni, da je pravilna izpolnitev nujna predpostavka za prenehanje obveznosti (prim. 282. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa sicer pravilno obrazložilo, da bi lahko dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil tudi na drugačen način, če bi upnica po zakoniti zastopnici s tem soglašala oziroma če bi drugačen način izpolnitve odobrila (283. člen OZ), vendar pa dolžnik v ugovoru ni zatrjeval obstoja takšnega sporazuma oziroma upničine odobritve drugačnega načina izpolnitve, kar bi lahko predstavljalo ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, upnica pa je v odgovoru na ugovor zanikala, da bi pristala na drugačen način izpolnitve. Zgolj dejstvo, da upnica naštetih predmetov ni vrnila dolžniku, kar dolžnik v pritožbi sicer prvič navaja in zato takšne trditve predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pa še ne pomeni, da je upnica na drugačen način izpolnitve pristala. Sporazum o nadomestni izpolnitvi iz 283. člena OZ je namreč veljaven le, če upnik jasno izjavi voljo, da dolžnikovo izpolnitev sprejema kot nadomestno izpolnitev. Ker dolžnik v ugovoru tudi ni navajal drugih razlogov v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo, je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ. Dolžnik pa sicer v pritožbi tudi prvič navaja, da naj bi bilo premoženje, ki ga je izročil upnici, vredno najmanj 5.000,00 EUR, zato tudi te pritožbene trditve predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za katere dolžnik ne pojasni, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Dolžnik v pritožbi kakšnih dejstev, s katerimi bi izpodbijal pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje glede njegove obveznosti povrnitve izvršilnih stroškov upnici pod točko II. izreka sklepa prvega sodišča, niti ne navaja, zato je potrebno izpodbijani del točke II. izreka preizkusiti le v okviru razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ta preizkus je pokazal, da kakšna od postopkovnih kršitev ni podana in da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Ker tako niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

Upnica je vložila odgovor na pritožbo ter zahtevala povrnitev stroškov za njegovo sestavo. Ker z navedbami v odgovoru upnica ni z ničemer doprinesla k odločitvi o pritožbi, stroški njegove sestave ne predstavljajo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ). Zato je glede teh pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije upnica sama.