Jedro

Če škodo povzroči oseba (pod vplivom alkohola, brez veljavnega vozniškega dovoljenja), ki je vozilo zavarovanca uporabljala nepooblaščeno, zavarovanec ne izgubi zavarovalnih pravic in zavarovalnica nima pravice od njega terjati povračila zneskov, ki jih je plačala kot odškodnino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 1.622.945,00 SIT s pripadki, tožeči stranki pa naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Pritožba stoji na stališču, da je tožena stranka kot imetnica vozila kot nevarne stvari zanj objektivno odgovorna, saj ni dokazala, da bi riziko obratovanja prešel na drugo osebo, zato ne pride v poštev določba 176. čl. ZOR, pač pa le določba 174. čl. ZOR. Opozarja pa še na določbo 4. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO - 97), ki daje zavarovalnici pravico, da tako do odgovorne osebe kot od zavarovanca uveljavlja povračilo izplačanih odškodnin. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO - 97) - nadalje Pogoji - ter Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (nadalje ZOZP) in Zakona o obligacijskih razmerjih (nadalje ZOR), ki urejajo institut izgube zavarovalnih pravic in pravico zavarovalnice do regresa. Ničesar ni potrebno dodati razlogom izpodbijane sodbe glede okoliščine, navedene pod 3. točko 1. odst. 3. čl. Pogojev (vožnja pod vplivom alkohola), saj zavarovanka - toženka ni bila voznica vozila v času škodnega dogodka. Glede razloga izgube zavarovalnih pravic, ki je naveden pod 2. točko 1. odst. 3. čl. Pogojev (z vozilom upravlja oseba, ki nima ustreznega veljavnega vozniškega dovoljenja), pa je potrebno razlogom sodišča prve stopnje dodati še pravno podlago iz 1. a) točke 2. odst. 3. čl. Pogojev, katere dejansko podlago je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, ni pa izrecno navedlo, da sodi, da zavarovanka ni odgovorna za okoliščino, da je z vozilom upravljala oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Pritožbene navedbe o objektivni odgovornosti imetnika nevarne stvari, ki bi se smiselno lahko nanašale na zgoraj navedeno okoliščino, niso utemeljene. Pritožbeno sodišče se strinja s sodbo sodišča prve stopnje, da odgovornosti toženke za vožnjo nepooblaščene osebe brez vozniškega dovoljenja ni, saj med njenim ravnanjem (izročitvijo vozila T.) in nepooblaščeno vožnjo R. niti ni vzročne zveze. Zato toženka zavarovalnih pravic ni izgubila in ni izpolnjen dejanski stan 1. odst. 3. čl. Pogojev, posledično pa ni možno uporabiti določbe 4. čl Pogojev, na katere se sklicuje pritožba (pravica zavarovalnice do regresa v primeru, določenem v 1. odst. 3. čl. Pogojev). Tudi ZOZP v 21. čl. določa, da zavarovanje avtomobilske odgovornosti zajema tudi škode, povzročene z vozilom, ki ga je uporabljala nepooblaščena oseba. Nadalje pa 2. odst. istega člena določa, da zavarovalnica, ki v primeru iz 1. odst. povrne škodo, vstopi v pravice oškodovanca nasproti osebi, ki je za škodo odgovorna. V konkretnem primeru je ta oseba nepooblaščeni pokojni voznik, ne pa toženka. Ker pritožbeno sodišče ni našlo ne uveljavljanih pritožbenih razlogov, ne razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, nadalje ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).