22. 2. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Pavlišiča, Domžale, na seji 22. februarja 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti sklepa Vlade št. 47600-3/2016/4 z dne 28. 1. 2016 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeni akt. Zatrjuje, da je v neskladju z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12 in 104/15 – ZUKSB) in Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 – ZSDH-1). Pobudnik navaja, da sicer nima neposrednega pravnega interesa za vložitev pobude, da pa tako hudih kršitev pravnega reda ne more ignorirati.

2.Ustavno sodišče je po tretji in peti alineji prvega odstavka 160. člena Ustave med drugim pristojno odločati o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in z zakoni oziroma o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi. Iz navedb v pobudi, da je od sprejema izpodbijanega sklepa Vlade minilo manj kot leto, je razvidno, da je pobudnik prepričan, da je izpodbijani sklep podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil.[1]

3.Izpodbijani akt je sklep, izdan na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 8/12, 21/13 in 65/14 – ZVRS).[2] Ustavno sodišče je že večkrat ocenjevalo, ali je treba podzakonski akt šteti za predpis in pod kakšnimi pogoji. Pri podzakonskih aktih so za oceno ključni materialni kriteriji. Tako je Ustavno sodišče v več odločbah zapisalo, da je, ne glede na izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje formalnih pogojev, treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovane splošne in abstraktne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali če bi te norme navzven povzročale pravne učinke.[3] Presoja Ustavnega sodišča je torej odvisna od odgovora na vprašanje, ali je izpodbijani akt predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ali pa gre za drugo vrsto akta, katerega ustavnosti in zakonitosti Ustavno sodišče ni pristojno presojati.

4.Z izpodbijanim sklepom je Vlada kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju DUTB), odločila o konkretnem vprašanju vodenja poslov gospodarske družbe (o prenosu konkretno določenih terjatev in obveznic z DUTB na dve drugi pravni osebi). Sklep Vlade št. 47600-3/2016/4 z dne 28. 1. 2016 ni splošen in abstrakten akt. Nasploh ni oblastveni akt, pač pa je odločitev o izvrševanju korporacijskih (zasebnopravnih) pooblastil skupščine gospodarske družbe. Torej – ne da bi se bilo treba podrobneje opredeljevati do pravnega interesa pobudnika za njegovo izpodbijanje – izpodbijani sklep ni niti podzakonski predpis niti splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, kakor ta dva pojma razume Ustava. Zato Ustavno sodišče za oceno njegove zakonitosti ni pristojno in je pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]V tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je namreč določeno, da se pobudo zoper podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ki učinkuje neposredno, lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

[2]Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme Vlada sklep.

[3]Glej na primer sklepa št. U-I-40/03 z dne 13. 3. 2003 in št. U-I-95/01 z dne 21. 6. 2001 (OdlUS X, 127).