Jedro

Zavodi so organizacije, katerih primarni cilj ni opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobička, zaradi česar z ustanovitvijo zavoda ustanovitelji ne zasledujejo premoženjskega cilja, pač pa je njihov cilj uresničevanje drugih skupnih in osebnih interesov. Zato je za zasebni zavod (če so ustanovitelji fizične ali pravne osebe zasebnega prava), poudarjena personalistična povezava ustanoviteljev zavoda. Tudi to je eden od razlogov za stališče, da morajo s spremembo akta o ustanovitvi (kar je tudi sprememba ustanovitelja zavoda) soglašati vsi ustanovitelji zavoda.

Predlagatelj vpisa spremembe ustanoviteljev bi moral predlaganemu vpisu priložiti tudi ustrezno listino o spremembi akta o ustanovitvi, iz katere bi nedvoumno izhajala soglasna volja vseh ustanoviteljev za spremembo akta o ustanovitvi. Zato za predlagani vpis ne zadostuje zgolj predložitev pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic in ustanoviteljskega deleža, sklenjene med izstopajočim ustanoviteljem in novimi vstopajočimi ustanovitelji, brez izkazanega soglasja preostalih ustanoviteljev zavoda za spremembo akta o ustanovitvi.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se sklep registrskega sodišča spremeni tako, da se zavrne zahteva za vpis spremembe ustanoviteljev v sodni register.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče pri subjektu vpisa Zavod A. vpisalo prenos ustanoviteljskega deleža S. Ž. na pridobitelje tega deleža D., D. f., Z., Z. f. in D. s. 2. Zoper navedeni sklep so se pravočasno kot ustanovitelji subjekta vpisa pritožili T. G., S. A. in M. Ž., uveljavljali pa so pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagali spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za vpis spremembe ustanoviteljev.

3. V odgovorih na pritožbo sta subjekt vpisa Zavod A. in D. f. predlagala zavrženje pritožb. 4. Pritožbe so utemeljene.

5. Pritožbeno sodišče ne sprejema razlogov zavoda A. in D. f. za zavrženje pritožbe T. G., ker kot ustanovitelj Zavoda A. ni vpisan v sodni register. Kot je navedeni pritožnik izkazal, je v teku registrski postopek za njegov vpis kot ustanovitelja Zavoda A., zato mu v tem postopku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo. Tudi pritožnikoma S. A. in M. Ž. kot ustanoviteljema je treba priznati pravni interes za pritožbo. Kljub temu, da ima Zavod A. status kolektivne organizacije po ZASP in je glede upravljanja zavoda ZASP „lex specialis“, zaradi česar ustanovitelji na podlagi tega zakona nimajo upravljalskih pravic, pa Zavod A. še vedno obstaja v statusnopravni obliki zavoda. Zato je vsaj glede spremembe vpisa ustanoviteljev še vedno treba uporabiti določbe Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ). Nerazumljivo je tudi oporekanje pravnega interesa za pritožbo ustanoviteljema z argumentom nemožnosti ustanoviteljev z upravljanjem zavoda ob hkratni podpori vpisa novih ustanoviteljev v predmetnem postopku, za katere prav tako velja nemožnost upravljanja zavoda.

6. Subjekt vpisa je ustanovljen, kot je bilo že obrazloženo, v statusnopravni obliki zavoda, ki jo ureja ZZ. Zavodi so organizacije, katerih primarni cilj ni opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobička (drugi odstavek 1. člena ZZ), zaradi česar z ustanovitvijo zavoda ustanovitelji ne zasledujejo premoženjskega cilja, pač pa je njihov cilj uresničevanje drugih skupnih in osebnih interesov. Zato je za zasebni zavod (če so ustanovitelji fizične ali pravne osebe zasebnega prava), bolj poudarjena personalistična povezava ustanoviteljev zavoda. Zavod A. so ustanovile fizične osebe, zato gre za zasebni zavod.

7. Zavod se ustanovi z aktom o ustanoviti zavoda s soglasjem vseh ustanoviteljev. Akt o ustanovitvi zavoda mora vsebovati poleg ostalih obveznih sestavin tudi ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja in medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda (8. člen ZZ). Če zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo (9. člen ZZ). Ker je predlogu za vpis ustanovitve zavoda potrebno priložiti izvirnik akta o ustanovitvi zavoda, na katerem so overjeni podpisi vseh ustanoviteljev (1. točka 76. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register – v nadaljevanju Uredba), po 78. členu Uredbe pa je predlogu za vpis spremembe ustanovitelja treba priložiti listino o spremembi akta o ustanovitvi, je izhajajoč tudi iz zgoraj obrazložene personalistične tesnejše povezave ustanoviteljev zavoda na dlani, da morajo s spremembo akta o ustanovitvi, kar sprememba ustanovitelja zavoda vsekakor je, soglašati vsi ustanovitelji zavoda, na kar pritožniki utemeljeno opozarjajo.

8. Predlagatelj vpisa spremembe ustanoviteljev bi torej moral predlaganemu vpisu priložiti tudi ustrezno listino o spremembi akta o ustanovitvi, iz katere bi nedvoumno izhajala soglasna volja vseh ustanoviteljev za spremembo akta o ustanovitvi. Zato za predlagani vpis ne zadostuje zgolj predložitev pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic in ustanoviteljskega deleža, sklenjene med izstopajočim ustanoviteljem in novimi vstopajočimi ustanovitelji brez izkazanega soglasja preostalih ustanoviteljev zavoda za spremembo akta o ustanovitvi.

9. Po 29. členu ZSReg mora registrsko sodišče v postopku predhodnega preizkusa predloga za vpis med drugim preveriti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis, med drugim tudi, ali so predlogu za vpis priložene vse predpisane listine. Pritožbeno sodišče je že zgoraj obrazložilo, da predlogu za vpis priložena pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic in ustanoviteljskega deleža ni predpisana listina iz 78. člena Uredbe. To bi narekovalo postopanje registrskega sodišča po prvem odstavku 30. člena ZSReg s pozivom predlagatelju vpisa, da pomanjkljivost odpravi s predložitvijo ustrezne listine, v pritožbenem postopku pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje z dopolnitvijo postopka v nakazani smeri. Vendar bi po presoji pritožbenega sodišča taka odločitev pritožbenega sodišča predstavljala le nepotrebno dodatno obremenjevanje predmetnega postopka. Z vložitvijo pritožb se je namreč izkazalo, da predlagatelj vpisa predpisane listine ne bi uspel izposlovati od vseh ustanoviteljev, torej neustrezne listine ne bi bilo mogoče nadomestiti z ustrezno, zato ne gre za odpravljivo pomanjkljivost. Če bi se namreč ustanovitelji strinjali z vstopom novih ustanoviteljev, pritožbe ne bi vlagali, s tem pa bi s konkludentnim dejanjem izrazili strinjanje s spremembo akta o ustanovitvi, sedaj izpodbijani sklep pa bi brez vloženih pritožb postal pravnomočen.

10. Ker pa je registrsko sodišče materialnopravno zmotno predloženo listino presodilo kot ustrezno listino o spremembi akta o ustanovitvi, je pritožbeno sodišče utemeljenim pritožbam ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 1. točke prvega odstavka 40. člena ZSreg spremenilo tako, da je predlog za vpis ustanoviteljev v sodni register zavrnilo.