22. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., na seji senata dne 4. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 305/2005 z dne 24. 8. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. N 23/00 z dne 28. 12. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku določilo mejo med parcelama predlagatelja in pritožnikov (v nepravdnem postopku nasprotnih udeležencev). Pri tem se je oprlo na prvi odstavek 136. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl. – ZNP) in presodilo, da je na spornem mejnem prostoru, vrednem 1.000.000 SIT, predlagatelj dokazal močnejšo pravico. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zavrnilo.

2.Zoper izpodbijana sklepa vlagata pritožnika ustavno pritožbo, ker menita, da jima je bila z njima kršena pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Obširno opisujeta preteklo dogajanje, povezano z mejnima parcelama, in pravne postopke, ki so tekli v zvezi z njima. Vsi "dokumentirani" dokazi (ki jih v ustavni pritožbi opisujeta) naj bi bili zanju ugodni, prvostopenjsko sodišče pa naj bi jih ne upoštevalo, pač pa naj bi se oprlo na izpoved priče. Nerazumljivo se jima zdi, da je izpovedi te priče verjelo tudi Višje sodišče in naštevata imena prič, katerih izjave naj bi dokazovale resničnost njunih trditev. Odločitev sodišč je po njunem prepričanju nepravilna, saj potek meje ni skladen s pravili geodetske stroke. Dodajata, da sta ostala brez vhoda na lastno posest.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnika ustavne pritožbe ne moreta utemeljiti z navedbami, s katerimi izražata nestrinjanje z dokazno oceno sodišč (ker menita, da bi sodišči morali dati večjo težo zanju ugodnim dokazom) in svoje drugačno razumevanje prava (o pravilih za določanje meje).

4.Prav tako neutemeljen je njun očitek o kršitvi pravice do zasebne lastnine. Kršitev te pravice bi bila podana le, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Da bi izpodbijana sklepa vsebovala takšna stališča, pa pritožnika ne izkažeta.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan