Jedro

Pravno praznino glede zakonskih zamudnih obresti na področju socialne varnosti je pri sojenju potrebno zapolnjevati z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumenti. Specialno ureditev s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (197. člen ZPIZ-2), ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude pri izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primerih, ko denarne dajatve v predsodnem postopku na istem ali drugih področjih sploh niso priznane, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini, ali odrejeno ponovno upravno odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del II. tč. izreka sodbe o zakonskih zamudnih obrestih se razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 6. 2017, odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 30. 5. 2017 pa v prvem in tretjem odst. izreka in v tem obsegu zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe po pristojnem centru za socialno delo tožnici izda nov upravni akt glede denarne socialne pomoči in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter z dnem izvršljivosti te odločbe izplača neplačane zneske denarne socialne pomoči z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po datumu zapadlosti do plačila (II. tč. izreka). Hkrati je sklenilo, da je tožena stranka v 15 dneh na račun Delovnega sodišča v Celju dolžna povrniti tožničine stroške v višini 260,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. tč. izreka).

2. Zoper II. točko izreka sodbe o zakonskih zamudnih obrestih se pritožuje tožena stranka zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo tega dela sodbe tako, da se zavrne tožbeni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti.

Ne soglaša z utemeljevanjem v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, niti s sklicevanjem na zadevi Psp 536/2016 in Psp 111/2017. Z izplačili denarne socialne pomoči ni v zamudi, saj obveznost plačila nastane na podlagi dokončne in izvršljive odločbe o upravičenosti do denarne dajatve. Do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ni priznana z izvršljivim upravnim aktom ali sodno odločbo, pa čeprav za nazaj. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 308/2016 z dne 9. 5. 2017. Ker je v predmetni zadevi šele naložena izdaja novega upravnega akta o denarni socialni pomoči, ne more biti zamude v izpolnitvi obveznosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu sodbe v izpodbijanem delu v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev glede zakonskih zamudnih obresti pomanjkljiva izključno zato, ker ni določen datum zapadlosti denarne dajatve, od katerega tečejo in bodo obračunane zakonske zamudne obresti. Ni mogoč preizkus dela sodbe, ki zapadlosti v izreku sploh ne opredeljuje, obrazložitev pa se sklicuje na terminski plan izplačil socialnih transferjev v letu 2017. Gre za bistveno procesno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Materialno pravno izhodišče za rešitev zadeve

5. Po naravi stvari so zamudne obresti plačilo za uporabo tujega denarja. So objektivna posledica zamude v izpolnitvi denarne obveznosti. Pogojene so z nastankom dolžnikove zamude v izpolnitvi obveznosti.

Za terjatve civilnega prava zamudo ureja Obligacijski zakonik2 (OZ). Če dolžnik zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, po 1. odst. 378. člena OZ-a poleg glavnice dolguje še zamudne obresti. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. V kolikor rok za izpolnitev ni določen, pride v zamudo, ko upnik pisno ali ustno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj jo izpolni (299. člen OZ).

Drugače velja za denarne dajatve s področja socialne varnosti, vključno s pravicami iz Zakona o socialno varstvenih prejemkih3 (ZSVarPre), ki so javnopravne narave. Uveljavljajo se po postopkih in na način, določenim z zakonom. Abstraktno določene zakonske pravice se konkretizirajo z posamičnim upravnim aktom. Po naravi stvari tako do zamude v izplačilu načeloma res ne more priti, dokler pravica ni priznana z izvršljivo upravno odločbo. Vendar to lahko velja le, če in kadar je o pravici pravočasno odločeno z zakonito upravno odločbo, ne pa v primeru, kot je obravnavani, ko je po odpravi nezakonitih upravnih odločb s sodbo odrejeno ponovno upravno odločanje.

6. Vprašanje zamude v izpolnitvi izvršljivih posamičnih upravnih aktov in zamudnih obresti je urejeno le na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsa ostala področja sistema socialne varnosti so glede tega pravno popolnoma neurejena. Po 197. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2), ki je lex specialis v odnosu na ureditev v OZ-u, je zavod dolžan plačati zamudne obresti na zapadle prejemke, ki se odmerjajo v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, če pokojninskih prejemkov ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko je postala odločba o priznani pravici izvršljiva. Po 4. odst. 111. člena ZPIZ-2 se mesečni zneski pokojninskih prejemkov izplačujejo najkasneje zadnji delovni dan v mesecu, bodoče z izvršljivo odločbo priznane pokojninske dajatve pa zapadejo v plačilo zadnji delovni dan v mesecu.

7. Drugače kot ZPIZ-1, ki je veljal in se uporabljal do 31. 12. 2012 in v 276. členu zagotavljal plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, če je do izplačevanja denarne dajatve za nazaj prišlo na podlagi drugostopenjske upravne odločbe ali po odločbi sodišča, veljavni ZPIZ-2 takšne ureditve več ne vsebuje. Novi ZPIZ-2 niti ostali sistemski zakoni s področja socialne varnosti ne urejajo zamude, niti vprašanja zakonskih zamudnih obresti ko pride do odprave posamičnih upravnih aktov in priznanja denarne dajatve ali dajatve v višjem znesku šele s sodno odločbo, ali z izdajo nove upravne odločbe po odreditvi sodišča, kot v okoliščinah konkretnega primera. Gre za popolne pravne praznine.

8. Toženkino stališče, da v obravnavani zadevi ne more priti do zamude v izpolnitvi, dokler denarna dajatev ne bo priznana z izvršljivim upravnim aktom, pa čeprav za nazaj, ni sprejemljivo. V ustavno pritožbenem postopku5 je že leta 2000 in ponovno 2002 prišlo do razveljavitve zavrnilne sodbe Vrhovnega sodišča RS, utemeljevane z določili Zakona o obligacijskih razmerjih6 (ZOR). Odločitev ustavnega sodišča je že takrat povzročila spreminjanje dotedanje sodne prakse, po kateri so sodišča vseh treh stopenj, čeprav na različnih pravnih temeljih, dosledno zavračala terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti.

9. Pravno praznino glede zakonskih zamudnih obresti na področju socialne varnosti je zato pri sojenju potrebno zapolnjevati z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumenti. V obravnavani zadevi z analogijo legis in uporabo argumenta a simili ad simile, ali s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer podobna v bistvenih lastnostih7. Specialno ureditev s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (197. člen ZPIZ-2), ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude pri izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primerih, ko denarne dajatve v predsodnem postopku na istem ali drugih področjih sploh niso priznane, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini, ali odrejeno ponovno upravno odločanje.

10. Res je sicer, da je revizijsko sodišče v sodbi VIII Ips 308/2016 z dne 31. 8. 2016 v zvezi s 197. členom ZPIZ-2 zavzelo stališče, da do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ne bo priznana z izvršljivim upravnim aktom ali s sodno odločbo, četudi za nazaj. Vendar pa sodna praksa revizijskega sodišča glede zamudnih obresti za dajatve iz sistema socialne varnosti ni enotna, niti ustaljena. V sklepu VIII Ips 52/2006 z dne 24. 5. 2016 se je postavilo na stališče, da je o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti mogoče odločati po odločitvi o tožbenem zahtevku na odpravo izpodbijanih odločb in jih v primeru odprave ne bo mogoče odreči. V sodbi VIII Ips 104/2016 je zapisalo, da gre pri ne izplačevanju pokojnine zaradi neustavnega znižanja za javnopravno razmerje, zato določb OZ-ja o zakonskih zamudnih obresti ni mogoče uporabiti. Sicer pa so bile na drugih področjih sistema socialne varnosti zaradi popolnih pravnih praznin zakonske zamudne obresti dosojane zgolj na temelju OZ-ja8. Dejanski in procesno pravni razlogi za pritožbeno rešitev zadeve

11. Kot je izpostavljeno že v 4. tč. obrazložitve, je toženčeva pritožba utemeljena le zaradi nerazčiščene zapadlosti denarne socialne pomoči v plačilo. Izključno iz tega razloga je potrebno izpodbijani del sodbe po 355. členu ZPP razveljaviti tudi po uradni dolžnosti in zadevo v tem obsegu vrniti v ponovno sojenje.

Z II tč. izreka prvostopenjske sodbe je namreč odrejeno izplačilo neplačanih zneskov denarne socialne pomoči z dnem izvršljivosti odločbe, ki jo bo potrebno izdati v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe in naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po datumu zapadlosti do plačila. Ker datum zapadlosti ni določen, ostaja nejasno, kdaj glavnična dajatev zapade v plačilo in od kdaj dalje bo potrebno obračunati zakonske zamudne obresti na pripadajoče zneske denarne socialne pomoči. Ni namreč jasno, ali je zapadlost po navedenem delu izreka sodbe vezana na datum izvršljivosti posamičnega upravnega akta, ki bo izdan na podlagi sodne odločbe, ali pa je del izreka potrebno razumeti tako, da se obračun in plačilo zakonskih zamudnih obresti odreja od prvega naslednjega dne po datumu zapadlosti v plačilo denarne socialne pomoči leta 2017, v kolikor bi bilo tedaj odločeno zakonito in ne bi prišlo do odprave nezakonitih upravnih aktov.

V ponovljenem sojenju bo potrebno dopolniti postopek v nakazani smeri. Določiti bo potrebno datum, od katerega bo tožena stranka dolžna od mesečnih zneskov denarne socialne pomoči obračunati in izplačati zakonske zamudne obresti. Razčistiti bo potrebno, kdaj bi odpravljena odločba iz leta 2017 postala izvršljiva, če bi bilo z njo o zahtevani denarni socialni pomoči odločeno zakonito in kdaj bi zneski denarne socialne pomoči zapadli v plačilo in morali biti izplačani, če bi bila izdana zakonita odločitev.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v 2. odst. 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 97/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012. 5 Odločbi št. Up-219/97 z dne 13. 4. 2000 in št. Up-190/01-14 z dne 30. 5. 2002. 6 Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami. 7 Marjan Pavčnik,Argumentacija v pravu, CZ, 1998, str. 145. 8 Npr. v zadevah VIII Ips 256/2013 z dne 3. 6. 2014 in VIII Ips 231/2010 z dne 19. 3. 2012 v zvezi s povrnitvijo stroškov poroda v tujini; Psp 380/2015 z dne 4. 2. 2016 in Psp 397/2015 v zvezi s povračilom stroškov zdravljenja v tujini; Psp 128/2015 z dne 4. 6. 2015 glede državne štipendije, Psp 537/2009 z dne 17. 12. 2009 in Psp 249/2016 z dne 27. 10. 2016 glede denarne socialne pomoči itd.