Jedro

Sodna poravnava, čeprav se sklepa v postopku pred sodiščem, ni sodna odločba, ampak je po svoji pravni naravi pogodba, resda z učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti. Sodna poravnava zato veže tako udeležence postopka kot sodišče. Izpodbijati jo je mogoče samo s predpisanimi pravnimi sredstvi, zlasti ne s popravnim sklepom in na način, kot je predlagala pritožnica.

Dejstvo, da poravnave glede stanovanja v K. ni mogoče neposredno izvršiti v zemljiški knjigi, ni zakonski razlog za popravek poravnave. Sicer pa pritožnica posledic svoje premajhne skrbnosti ne more prevaliti na sodišče. Če so bili ob sklepanju sodne poravnave res že znani vsi zemljiškoknjižni podatki za vknjižbo njene solastninske pravice, bi morala drugima dvema udeležencema postopka in sodišču predlagati, da se ti podatki vključijo v sodno poravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo popravnega sklepa izdatka sodne poravnave z dne 25. 11. 2014. Zoper ta sklep se je pritožila predlagateljica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da izdaje popravnega sklepa ni predlagala zato, da bi dosegla zemljiškoknjižno dovolilo, kot ji očita sodišče, pač pa zato, da bi sodišče odpravilo svojo napako. V sodni poravnavi namreč ni natančno navedlo nepremičnine, vpisane pri vl. št. 000 k. o. K. Čeprav je že takrat razpolagalo „s podatki in deleži na nepremičnini“, je v poravnavo zapisalo le vložno številko nepremičnine.

Druga dva udeleženca postopka na pritožbo predlagateljice nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek v tej zadevi se je končal s sodno poravnavo, ki so jo udeleženci sklenili na naroku 4.6.2009. V poravnavi so sporazumno določili svoje vzajemne pravice in obveznosti v zvezi s predmetom postopka in s tem uredili obravnavano razmerje namesto sodišča. Sodna poravnava, čeprav se sklepa v postopku pred sodiščem, ni sodna odločba, ampak je po svoji pravni naravi pogodba, resda z učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti. Sodna poravnava zato veže tako udeležence postopka kot sodišče. Izpodbijati jo je mogoče samo s predpisanimi pravnimi sredstvi, ni pa dopustno posegati v njeno vsebino, zlasti ne s popravnim sklepom in na način, kot je predlagala pritožnica.

S popravnim sklepom po 328. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) lahko sodišče popravi (le) svojo odločbo, kadar se pri njeni pisni izdelavi oziroma pri sestavi prepisa odločbe pripetijo napake v imenih in številkah, druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike ali neskladnost prepisa odločbe z izvirnikom. Čeprav sodišče pri zapisu sodne poravnave ne oblikuje svoje volje, ampak le povzame soglasno izraženo voljo udeležencev postopka, ki sklepajo sodno poravnavo, lahko do takšnih napak ali pomanjkljivosti pride tudi pri zapisu sodne poravnave ali pri izdelavi njenega pisnega izdatka. V takšnem primeru udeležencem postopka ni mogoče odrekati pravice, da zahtevajo ustrezen popravek sodne poravnave, vendar z njim ni mogoče spreminjati vsebine poravnave.

Pritožnica se v svojem predlogu ni sklicevala na morebitne pisne ali številčne napake v zapisu poravnave. Dejansko je predlagala njeno dopolnitev z zemljiškoknjižnim dovolilom glede spornega stanovanja v K. Kot ji je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, takšen poseg v sodno poravnavo ni dopusten, saj ne gre za popravek, ampak za vsebinsko spremembo poravnave.

Pritožbeni očitek o domnevni napaki, ki naj bi jo zagrešilo sodišče prve stopnje je ostal neobrazložen in zato nanj ni mogoče odgovoriti. Dejstvo, da poravnave glede stanovanja v K. ni mogoče neposredno izvršiti v zemljiški knjigi, ni zakonski razlog za popravek poravnave. Sicer pa pritožnica posledic svoje premajhne skrbnosti ne more prevaliti na sodišče. Če so bili ob sklepanju sodne poravnave res že znani vsi zemljiškoknjižni podatki za vknjižbo njene solastninske pravice, bi morala drugima dvema udeležencema postopka in sodišču predlagati, da se ti podatki vključijo v sodno poravnavo.

Izpodbijani sklep je po navedenem pravilen in zakonit. Pritožbeni razlogi niso podani, v postopku na prvi stopnji pa ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.