Jedro

Za izdajo začasne odredbe mora upnik hkrati izkazati oba pogoja, določena v 1. odst. 265. čl. ZIP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zoper svoj sklep o začasni odredbi z isto opravilno številko z dne 14.5.1997 zavrnilo in odločilo, da ta sklep ostane v veljavi v delu, ki se nanaša na prepoved odtujitve in vsakega drugačnega razpolaganja s traktorjem Zetor 6245, reg. št. NM A 32-95, dolžniku pa je tudi naložilo, da mora nedoletnima upnikoma povrniti nadaljnje stroške postopka v znesku 20.605,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik, ki v pritožbi navaja, da nima nobenega namena odtujevati s kmetije premičnin niti nepremičnin, zato da bi se iz teh sredstev plačevalo številne odvetnike, ki jih najema zakonita zastopnica njegovih upnikov, njegovih otrok, zato je seveda sklep sodišča popolnoma nepotreben. Traktorji, ki jih omenja sodišče, so dejansko last kmetije in potrebni kmetiji, toda na žalost je traktor že tako rekoč odpisan, star 10 let in ima tako še 500.000,00 SIT vrednosti, kar ustreza višini dolga B. J., od katerega si je pokojni oče A. J. izposodil denar, da ga je lahko vložil v nakup traktorja. Upniku bo potrebno namreč denar vrniti. Nima lastnine, pa tudi če bi jo imel, je ne bi odtujil, saj želi, da se kmetija ohrani, kar bi moralo biti v interesu tudi drugih, ki se imajo za poklicane, da skrbijo za njegove otroke. On samo dela na kmetiji, toda samo toliko, da ohrani domačijo, medtem ko dohodkov od te kmetije nima, saj so stroški večji od dohodkov, kar ni potrebno posebej dokazovati. Center za socialno delo je dokazal, da je dolžnik toliko bolan, da mu ni mogoče zaupati lastnih otrok. S tem pa je seveda razrešen vseh odgovornosti.

Predlaga, da sodišče odloži zadevo do polnoletnosti otrok. V primeru pa, da še vedno zahtevata preživnino, zahteva, da popolnoma oskrbuje enega otroka na svojem domu, saj ni nikogar podil od hiše. Do polnoletnosti imata še 4 leta, to pa ni dolga doba. Pripominja še, da zaradi nekorektnega odnosa v preteklosti do njega, tako skrbnice njegovih otrok, kakor celotne armade njenih advokatov in pristranskega sodišča, ne more in tudi ne bo izpolnjeval naloženih obveznosti. Prosi, da sodišče to upošteva, saj bo v nasprotnem primeru iskal pravice izven sodnih mlinov naše države.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da je dolžnik svoj avto Lada Niva 1600 dne 29.3.1997 prodal A. U.. Kmetijo, katero mu je z izročilno pogodbo prepustila njegova mati, pa je materi po začetku postopka podaril, torej predal brezplačno. Vse to po ugotovitvah sodišča prve stopnje izkazuje aktivno ravnanje dolžnika, s katerim želi preprečiti, da bi se upnika lahko poplačala za svojo preživninsko terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova, to je sodbe sodišča. S tem pa je po prepričanju sodišča, s tem pa v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, izpolnjen pogoj iz 1. odst. 265. čl. v času izdaje začasne odredbe, to je 14.5.1997, veljavnega zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, namreč da je upnik izkazal za verjeten obstoj terjatve, pa je izpolnjen že z obstojem izvršilnega naslova, ki nalaga dolžniku, da plačuje mladoletnima upnikoma, svojima sinovoma, vsakemu po 10.000,00 SIT mesečne preživnine. Teh ugotovitev v izpodbijanem sklepu dejansko dolžnik v svoji pritožbi sploh ne izpodbija, temveč navaja čisto druge stvari, ki z obravnavano zadevo nimajo nobene zveze in jih zato pritožbeno sodišče seveda ne more upoštevati.

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo 2. točke 380. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. čl. ZIP neutemeljeno dolžnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo, ker se je prepričalo, da je povsem pravilen in zakonit.